ZAKÓNURI AJ ČAČIPÉ

Džene so den duma pi minoritetengi čhib

Du som talar ett minoritetsspråk - romska

Te san nacionalno minoriteto, si tu hakaj, ke varesave kejsura, te des duma pe kiri čhib kana keres kontakto le grižake centrosa. Drabar akate so ovol pe verver situacii.

Läs texten på svenska här.

Speciano kanunora (zakonosa xramosarde butya) šaj te keren pe ke varesave thana tari phuv. Ki te les informacii katar kiro region, sigurisar kaj alosardan o čačutno region ano regionosko alosarutno so arakhadol po majupre katar ki rig.

So si le nacionalna minoritetura?

Le  nacionalna minoritetura thaj o Akto vaš le nacionalno minoritetenge čhiba phenel pes le Romenge, Jaudienge, Saminge, Švediake Finconge thaj Tornedaliange.

Te san khajek katar akala minoritetura, si tu hakaj te des duma pe kiri čhib kana keres kontakto varesave publik autoritetenca (javno radženca aj džene katar ki vlast), sar egzamplo, kodla responsabilna vašo kiro sastimos thaj medikalno griža.

Tu alosares kodo preperes aj na pe nacionalno minoriteto. Ći trubul tut khajek ulavdo sertifikato (dokumento) kodleske.

Kola si kodla čhiba?

Nacionalno minoritetenge čhiba si:

  • Finlandaki
  • I čhib Sami
  • Meankieli
  • Romani
  • Jaudikani

O zakono si važno sa le manušenge save den duma pe minoritetengi čhib ano Švedo, ke savo te si dživdimasko than andi phuv. O zakono si majzuralo ke varesave thana kajte majbutvar si le čhiba. Akak thana si akharde administraciake thana.

Akate šaj te dikhes dživdisares  tu aj na ando administraciako than thaj save čhibende del pes duma ko than kajte so tu dživdisares.

Sar kodo afektirisarel (avol) pe mande kana trubul man sastimaski griža?

Tu trubul te šajsares te vakeres kiro gndisaripen thaj ka del pe tuke informacia thaj ka mažutisarel pe tuke kire čhibate sode so šaj. Kodo si te sikaves tut vakerimasa thaj xramosarimasa. Kiri čhib si importantno (važno) thaj šajsarel tuke te les than pe kiri sastimaski griža. Kana rodes sastimaski griža, puč si li khajek personalo (butyarno dženo) so del duma pe kiri čhib.

Te naj khajek personal (butyarno dženo) so del duma pe kiri čhib, tu šaj, te rodes tumači vaš kiri sastimoski grižaki vizita. Importantno (važno) si le grižako centro te džanel kana tu lijan dato vaši kiri vizita vašo so tu rodes tumači. O tumači kodya vramate ka mažutisarel tut te pučes pučimata thaj ka kerel translacia(nakhavipen) kire ansverorenge le sastimoske grižake personaloske (butyarnenge).

Sar mažutisarel o tumači?

O arakhimos le tumačesa šaj te kerel pe verver dromensa. O tumači šaj te ovol ko than aj te del duma po telefono aj video konverzacia (dikhipen).

Verver čhiba aso than kajte so dživdisares

Le minoritetenge čhiba savende del pes duma šaj te oven verver ke thana kajte so tu dživdisares. Tu šaj te rodes sastimoski griža ke verver region te naj personalo (butyarne džene) save den duma pe kiri čhib kajte so tu dživdisares. Tu šaj thaj te rodes te avel tuke xramosardi informacia kire čhibate. Šaj varesavo drom le dženenge katar kiri majpaše familia te trubun khajek informacii.

Varekana, šaj I komuna te del tut mažutipen, sastimoski aj medikalno griža, thaj kodle kejsurende trubul lensa te keres kontakto vaš kire pučimata. Šaj te ovel kodo vaš le socialno servisura, sar egzamplo, vaši griža le phurenge.

Sar del pes griža le phurenge?

Te dživdisardan ko administraciako than kajte si Fincura, Meankieli aj Sami manuša thaj tu san kotor katar akala minoritetura, si tu hakaj ko serviso thaj griža katar personalo (butyarne džene) so del duma pi kiri čhib. Le džene so den griža vaš le phure akak komunende si obligaciasa (musaj) te sigurisaren kaj kote si personalo (butyarne džene) so den duma pe akala čhiba.

Ke verver thana katar ki phuv, si tu hakaj ki griža le phurenge pi kiri čhib te si personalo (butyarne džene) save den duma pe kiri čhib. Si tut hakaj pe kodo te dijan duma Jaudikane aj Romane.

Te najsan čalo le grižasa

Te najsan čalo le grižasa so del pes tuke, trubul jekto te keres kontakto I hirurgia vaši sastimaski griža te vakeres kire rovimata. Rode mažutipen katar tumači thaj dikh te akyares tut (te haves tut) le responsabilno personalosa kajte le hirurgia.

Tu šaj thaj te keres kontakto le komitetosa vaš deibe godi le pacientenge ando regiono kajte so tu dživdisares. Te si kejsosko butyarno so del duma pe kiri čhib, vov šaj direktno te mažutisarel tut. Ke verver kejso, tu šaj te xramosares le komitetoske vaš deibe godi le pacientenge. Kire tekstoske ka kerel pes translacia (nakhavipen) thaj pal kodo ka resel tuke xramosardo ansvero (lendar vakeripen) kire čhibate.

Kames te džanes majbut?

O Sametinget (O Sami Kidipen) si responsabilno vaši Sami čhib thaj o Länsstyrelsen i Stockholms län (Stokholm provinciaki administracia) si responsabilno vaš le verver minoritetenge čhiba.

Sametinget
Enheten för minoritetsfrågor vid Länsstyrelsen i Stockholms län
Webbplats för de nationella minoriteterna
Lagen om nationella minoriteter och minoritetsspråk

To the top of the page