Håksoejarnge lea dåastove mij daamtaj dov årromesijjien lïhke. Muvhtene lea aaj healsoejarngine, gåetiedåakteredåastovinie jallh fuelhkiedåakteredåastovinie gohtjesovveme.

Håksoejarngesne dåakterh, skïemtje-sååjhterh jïh jeatjah håksoe-barkijh. Dah maehtieh datnem jïh dov lïhkes almetjh viehkiehtidh jis lidie skïemtje jallh guhkiem hujnesne orreme.

Håksoejarnge lea ræhpas fïerhten aarkebiejjien

Håksoejarnge lea iktesth ræhpas fïerhten aarkebiejjien måanteste bearjadahkese sïejhme barkoetïjjesne. Muvhth håksoejarngh aaj ræhpas jeatja tïjjen.

Tjoeverh daamtaj tïjjem dongkedh åvtelen båatah.

Daesnie maahtah håksoejarngem ohtsedh mij lea dov lïhke, sveerjengïeleldh hïejmesæjrosne.

Jis håksoejarnge steegkeldihkie gosse daarpesjh håksoem ohtsedh, maahtah muvhtene jour-dåastovisnie mïnnedh. Dah leah ræhpas dovne jïjjege jïh hïeljen.

Daesnie maahtah ræhpas jour-dåastovh ohtsedh, sveerjengïeleldh hïejmesæjrosne.

Ohtsh håksoem aktede akute-dåastovistie jis alvas skïemtje sjïdtjeme jallh datnem laarhkome. Abpe dygnem ræhpas leah. Ih daarpesjh tïjjem dongkedh åvtelen akute-dåastovasse båatah.

Akute-dåastove håksoem voestegh dejtie almetjidie vadta mah håksoem jeenjemes daarpesjieh. Naemhtie ih daarpesjh guhkiem vuertedh jis alvas skïemtje leah.

Ringkh 112:n gåajkoe jis akute tseahkan båateme jallh datne vuj jeatja almetjh vaahrese båeteme mestie maehtiejidie jaamedh.

Barkije mij datnem vaestede maahta dovne sveerjen jïh englaanten gïelem soptsestidh men maahtah toelhkem viehkine vaeltedh jis daerpies. Skïemtjebïjle dutnjien jallh dïsse mij ålvas skïemtje sjidteme jis tjoevere dallegh akute-dåastovasse båetedh.

Sjïere dåastovh maanide gååvnesieh. Dah leah maanahåksoejarngine gohtjesovveme. Maana åådtje daamtaj dïsse båetedh. Maana vaksinasjovnh desnie åådtje.

Daesnie maahtah maanahåksoejarngh ohtsedh, sveerjengïeleldh hïejmesæjroe.

Muvhtene lehkesne gååvnesieh sjïere skïemtjegåetieh jïh akute-dåastovh maanide.

Noeredåastove dutnjien gie gaskem 13 jïh 25 jaepien båeries. Desnie maahtah viehkiem åadtjodh vg. preventijve-daalhkesigujmie, pryövojne mij vuesehte jis nåajsan sjidteme, bïevnesh åadtjodh tjoele-skïemtjelassi bïjre, jallh barkijinie soptsestidh jis raeriem daarpesjh.

Lohkh vielie youmo.se hïejmesæjrosne, sveerjengïeleldh hïejmesæjroe.

Daesnie maahtah noeredåastovh ohtsedh, sveerjengïeleldh hïejmesæjroe.

Sjïere dåastovh nyjsenæjjide gååvnesieh. Dah leah tsegkietniedåastovinie, tjidtjiehåksoejarngine jallh gujneshåksoejarngine gohtjesovveme. Desnie maahtah raeriem åadtjodh, preventijve-daalhkesh åadtjodh jallh pryövoeh vaeltedh mah vuesiehtieh jis dov leah ovmessie skïemtjelassh. Maahtah aaj dåastovisnie mïnnedh jis leah nåajsan.

Gåessie edtjh baersieldidh åadtjoeh baersieldimmie-goevtesasse båetedh. Baersieldimmie-goevtese lea ræhpas abpe dygnem.

Daesnie maahtah tsegkietniedåastovh ohtsedh, sveerjengïeleldh hïejmesæjroe.

Muvhtene daarpesjh håksoem jeatjah dåastovistie åadtjodh. Vuesiehtimmien gaavhtan aktede njaltja-dåastovistie, aktede psykiatriske dåastovistie jallh aktede tjelmiedåastovistie.

Dellie maahtah remissem daarpesjidh. Remissesne bïevnesh mah jiehtieh jis vaaksjomem jallh håksoem daarpesjh. Dïhte barkije mejnie håksoejarngesne soptsesth maahtah remissem seedtedh.

Maahtah vuertedh goske bööremem åadtjoedh akten mïnnemasse jeatja dåastovisnie.

Baeniehåksoe daamtaj dovrehkåbpoe enn jeatja håksoe. Gihtjh mïnnemen åvtelen man dovres sjædta. Baeniehåksoe lea sïejhmemes namhtah dovne maanide jïh noeride.

Daesnie maahtah baeniehåksoem ohtsedh, sveerjengïeleldh hïejmesæjroe.

Ij håksoe-åesie leah seamma dovres abpe Sveerjesne. Maahtah dovrehkåbpoe årrodh håksoem akute-dåastovistie åadtjodh enn håksoejarngeste.

Dov aaltere jïh gusnie datne leah årroeminie – Sveerjesne jallh ålkoerïjhkesne – aaj åesiem tsevtsieh.

Sïejhme ih daarpesjh maanaj jallh noeri håksoen åvteste maeksedh.

Dov leah reakta toelhkese jis ih maehtieh sveerjen gïelem soptsestidh. Toelhke sjaevehts-dïedtem åtna. Toelhke lea namhtah. Gaskesadth håksoejarngem åvtelen håksoejarngesne mïnnh jis sïjhth viehkiem åadtjodh dov gïelesne.

Gaajhkh barkijh sjaevehts-dïedtem utnieh. Daate sæjhta jiehtedh eah dah åadtjoeh maam akt dov bïjre jeatjabidie jiehtedh mah eah håksosne barkh. Gaajhkh barkijh sjaevehts-dïedtem utnieh, dovne toelhkh jïh apoteeke-barkijh.

Gosse håksoem ohtsh, tjoeverh dov nommem jiehtedh jïh saarnodh gie datne leah. Jis paehperh åtnah mah dov identiteetem tjirkestieh, byöroeh dejtie meatan vaeltedh.

Youmo.se hïejmesæjrosne bïevnesh sjaevehts-dïedten jïh sekretessen bïjre gååvnesieh noere almetjidie. (sveerjengïeleldh hïejmesæjrosne)