SO ŠAJ KORKORO TE KERES ŠAVORO

Trožna khaj šavora

Förkylning hos barn - romska

Trožna si jekh infektcia ando nakh, kirlo vaj palal ando girčano. Kado avel maj butivar khatar jekh viruso. Trožna xasajvel butivar anda peste, feri ke biris te žutis tut korkori te avel maj feder khatar e symtomura.

Trožna perel kaveren lokho, maj sigo e anglune džes kana o šavoro si nasvalo. Thov e šavoreske vast butivar te na perdžon vi kaver khatar o šavoro.

Läs texten på svenska här.

Symtomi pe trožna khaj šavora

Kana si trožna si normalno ke e šavores si 

  • phandado nakh
  • xaščij thaj šordžon lima anda nakh
  • šereski dukh
  • si uči temperatura
  • xasal ekcera
  • phares si te nakhavel pe thaj dukhal o kirlo.

Kana o šavoro perdžol lel feri uni džes ži pun e anglune symtomi aven. Anglunimastar ačarel pe o šavoro nasvalo e anglune duj džes, thaj pala kodo avel peste ekcera o šavoro. E lima si maj anglal maj parne thaj pala kodo kerdžon maj thule. E lim šaj avel suro, galbeno vaj zeleno. Šavoro birij te xasal thaj te ačarel pe maj kovlo khatar jekh ži khaj duj kurke.

Kodo ke o šavoro xasal si feri ke o štato marel pe nasvalimsa si jekh defencia. Kana xasal o šavoro šudel lesko štato kodo so či trobuj thaj kodo so kerel ke phares si po phurdipe.

Univar avel uči temperatura e šavoren, feri kodo xasajvel sigo anda peste.

Kana si te rodav žutipe?

Trožna xasajvel butivar anda peste, thaj či trobuj te rodel pe žutipe e šavoreske. Te si kade ke naj maj feder pala jekh kurko šaj te avel kade ke o šavoro las infektcia, khaj trobuj te lel pe žutipe.

Rode direktno žutipe pe jekh vårdcentral vaj jouraki klinika te si o šavoro

  • si maj terno sar trin šon thaj si uči temperatura 38,0 gradi Celsius vaj maj but
  • si maškar trin thaj šov šon thaj si uči temperatura 39,0 gradi vaj maj but
  • si opral šov šon thaj si uči temperatura 41,0 gradi vaj maj but
  • si uči temperatura maj but sar štar džes
  • dukh ando khan thaj či xasajvel e dukh pala jekh džes
  • šordžol paji anda khan
  • phares sopij anda kolin vaj khatar e glaza ke o nakh si phandado
  • či del kodo kontakto palpale sar mindig thaj mezij khino
  • či xal thaj či piel
  • pharimasa phurdel, vaj sigo phurdel vaj bašol kana phurdel.

Vi te si feri zuralo trožna či trobuj te lel pe kontakto kusa doktora, te si kade ke si mišto e šavoreske.

Len kontakto kusa žutipe te si o šavoro feri nasvalo thaj liaslo pe jekh rikh ando khan. E doš khaj kodo šaj te avel ke o šavoro pizdas variso andre ande pesko nakh. Jekh fusuj vaj plastikovo lopta.

Tut si čačipe te ačares

Te les partča ande čiro žutipe thaj te porunči korkori si vazno te ačares e informatcia so e bučara den tut. Puš tut avri te si kade ke či ačares. Šaj vi te manges te skrin avri e informatcia te biris korkori te ginaves les kana tut si vrama.  

Te si kade ke či vorbi švedicko šib vaj či šunes mišto si tut čačipe te les žutipe khatar tolmačo.

Šaj vi te rodes žutipe pe savo vårdcentral vaj specialist klinika ande intrego them. Si tut vi šajipe te inkres jekh stalo doktoritsko kontakto ande vårdcentralen.

Mindik biris te vorbis thaj te les sjukvårdsrådgivning po numero 1177.

Kade perel e trožna maškar e šavora

Trožna khaj šavora perel sigo kaveren. O viruso perel kaveren pa cine kropli so si ando lufto. Kadal peren kaveren kana e šavora xaščin, xasan vaj hučilen vast. E doš khaj kodo si ke e šavoren si but fyzicno kontakto thaj kodo kerel ke e trožna perel lokho kaveren. Viruso šaj vi te avel pe khelimaske bajura, khaj e šavora šon ando muj. Univar ašon e bakteri thaj o viruso but džes pe khelimaske bajura.

Normalnoj ke len trožna e šavora maj butivar tela jekh berš

Šavora len maj butivar trožna sar maj phure. Tela e anglune berš birin e šavora te nasvajven ande trožna eftaval ande jekh berš. Vramasa avel e trožna maj tsera dati ando berš. Khatar e šavoreske deš berš len e šavora trožna duvar ando berš, kade sar e maj phure.

Tela e anglune duj berš keren e infektci ke o šavoro či kerdžol imuno. Maj phure šavora kerdžon imuna karing o viruso so nasvaradas len.

Šavoro ži khaj šov šon inkren protektsia karing uni trožni, ke si antrikropar so aven khatar e dej so sas o šavoro ande dejako pher. Jekh šavoro so vorta arakhadžol si vi kade sensetivno karing infektci, spesialno tela o angluno šon.

So šaj te kerel pe te na perdžon kaver?

Phares si te na nasvajven e šavora. Feri si droma so šaj kerel pe te tsinjon e riziki te peren pe e šavora:

  • Thov čire thaj e šavoreske vast butivar. Angla thaj pala xabe.
  • Sitčar e šavores te xaščij ando kuj, sar vorta avri.
  • Zumav te sitčar e šavores te xunaven ande nakh vaj ande jakha, ke viruso avel kote maj sigo.

Mukh o šavoro te avel avral sar maj but, vi jivende. Viruso perel maj lokho andre sar avral.

Thuv khatar sivari došaren purdimaske infektci ando stato

Šavora khaj si ande thana khaj tsirden ande phende thuv anda tobako len maj butivar infektci kusa purdipe ando stato sar kodol šavora khaj naj ande kadal thana. Zumav te inkres šavoren ande kasava thana khaj piel pe sivari.

Si o šavoro te ašol khere?

Šavoren khaj si uči temperatura, si khine vaj naj len zor si te ašon khere khatar e cini škola, phuterdi cini škola thaj škola thaj te pehenin khere. Šavoren khaj aba naj uči temperatura šaj džan ande škola te si len feri trožna.

So birij te kerav korkori te žutij e šavores?

Šavoro phurdel maj lokhp tela e rači te inkrel pe e šavoresko šero učes. Biris te vazdes e patosko šero kana šos ekstra šeranda tela materatsi.

Biris te žutis te lašajven e symtomi te avel e šavoreske maj feder.

E maj cine šavora phurden pa nakh. Anda kodo šaj te avel lenge phares te xan te si lenge nakha phandade. Butivar kerel kado lima so šučjilas avri thaj ašilas ando nakh.

Londopajeske kropli biris te šores sode trobuj

Biris te šores londopajeske kropli (koksaltlösning) ando nakh te sanjares e lima thaj te užares o nakh. Kadal londepajeske kropli biris te khines ande apoteka bi reseptako.

Biris vi te keres korkori londepajeske kropli. Xamin 1 decilitra tato paji kusa 1 millilitra lon. Kodo si sa kečij sar 1 kryddmått lon. Ghindon te na avel o paji za tato. Šor po lokhores kropli ande šavoresko nakh kusa jekh plastikovo suv, kado biris te khines ande apoteka, Vaj le žutipe khatar vata.

Londepajeske kropli inkren sa kečij lon so si ande manušesko štato, sar eksemplo ando rat thaj lymfa. Anda kodo si londepajeske kropli laše e membranonge thaj birij pe te del pe sode trobuj.

Te des kolin biris te šores o thud sar o londopaji ande šavoresko nakh.

Nakheske kropli šaj feri te del pe tela jekh vrama

Šavora birin te len jekh nakhesko sprajo khaj lel tele o šuvlipe vaj kropli kana si o nakh phandado. Kado kerel te perel o šuvlipe. Naj či soske sprajura vaj kropli nakheske khaj džan khaj šavoro tela jekh berš – atunči musaj te del pe kropli khatar londo paji. Diferentne nakheske sprajura thaj kropli si laše pala e berš. Puš ande apoteka thaj ginav mišto pe informatsia ande pačka.

Sprajo khaj lel tele šuvlipe thaj kropli naštik te lel pe maj but sar deš džes tela jokvareste. Te lel pe maj but sar kadal džes šaj te parudžol pe maj čores thaj avla o nakh šuvlo.

Inker o šero učes

Šuvlipe ande nakheske membranura tsinjol kana o šavoro sovel thaj inkrel o šero učes. Šaj te zumaves te šos jekh ekstra šerand tela materatsi. Šaj vi te šos kevni tela šavoresko pato te avel o pato maj učo pe jekh righ. Tsine šavora ačaren ke mištoj te bešen ande babysitter vaj te aven pangle po kolin.

Paji si sa kade lašo sar xaseski medicina

Medicina po xas khaj si bi reseptaki či žutij kana si trožna. E xas si vazno e šavoreske te avel opre e flegma thaj te užaren pe e phurdimaske ruri. De e šavores normalno paji te pien. Šavorenge so si opral jekh berš biris te del avgin ande tato paji. Na bister ke o avgin šaj te del karies (gropi ande dand), anda kodo thov e šavoreske dand. Šoha te na den medicina pe xas šavorenge tela duj berš.

Šavora khas si uči temperaturasi te pien maj butivar

Te keres maj lokho o xas si te des e šavores te piek. Specialne te si e šavores uči temperatura. Šavora šučion avri maj sigo (vätskebrist) sar maj phure. Von trobun te pien maj but sar normalno, te na šučion avri. De len paji, safto vaj juso. Jekh šavoro khaj pilas za tsera kerdžon khine, či birin pentsa thaj mutren maj tsera. Te si kade ke o šavoro mutrel sar normalno značil kodo ke o šavoro piel dosta paji.

Univar či kamen šavora khas si uči temperaturate xan normalno xabe. Naj kanči te naj zuralo aptito tela uni džes. Te e šavores kodo so si leske drago. Sar eksemplo lodo, kremo vaj välling.

Medicina karing dukh thaj uči temperatura šaj del pe kana trobuj

Uč i temperatura si jekh anda štatosko droma te del proteksia karing infektci. Viruso či ačarel pe mišto ando štato kana si za phabardo. Na de medicina karing uči temperatura khaj jekh šavoro khaj ačarel pe mišto.

Te rovel o šavoro, či kamel te xal thaj te piel thaj phares si te avel pačako pe račate biris te des medicina bi reseptako thaj medicina pe dukh kusa paracetamol. Sar eksemplo Alvedon vaj Panodil. Kado birij te del pe khatar trin šon, feri len kontakto mindik e žutimasa ži pun des medicina šavoreske so si tela šov šon.

Khatar šov šon šaj šavora te len medicina kusa žutipe karing uči temperatura khaj inkrel ibuprofen, so si ande eksemplo Ipren vaj Ibuprofen.

Medicina si ande diferentne formi pala e šavoreske berš. Puš ande apoteka so pasulij čire šavoreske. Inker tut pala informatsia so skrij ande pačka thaj na xamin diferentne medicini.

Na len uni medicini

Šavora ži khaj 18 berš či trobuj te len medicina khaj si acetylsalicylsyra, sar eksemplo Treo thaj Bamyl, te naj kade ke doktori del ordinatsia pe kodo. Ke si jekh riziko po nasvalipe Reyes syndrom. Kado naj jekh normalno nasvalipe khaj šaj te del godžako nasvalipe.

Te si e šavores vattkoppor (pajeske pugnia) na de e medicina kusa ibuprofen khaj si ande grupa medicinako NSAID vaj cox-hämmare. Kodol birin kusa vattkoppor te vazden na normalno, feri zurales nasul infektsi.

Žutipe

Ke trožna normalno avel khatar viruso kerel kodo ke antibiotika či žutij antibiotika. Štatosko imunovo defensia kerel te saščol o štato khatar e trožna.

Pa trožna

Jekh trožna si jekh infektcia ande oprune phurdimaske ruri, maj anglal ando nakh. Viruso thaj bakteri keren ke e membranura avna infektovane. Von šuvlion thaj maj but flegma sar normalno. E flegma šaj avel sani vaj tuli.

Si šela virusora khaj del trožna.

Nasvalimata so aven pala trožna

Te avla kade ke či načol e trožna šaj o šavoro te lel kaver nasvalimata so aven pala trožna.

Khanengi inflamatsia si o maj normalno nasvalipe pala trožna

Univar šaj e trožna te kerel ke o šavoro lel khanengi inflamatsia. E šavores lel dukh ande jekh khan vaj ande sel duj khan. Khanengi inflamatsia šaj te saščarel pe kusa antibiotika. Anglunes pe šavora khaj si ži khaj jekh berš vaj khatar dešuduj berš.

Naj normalno te lel šavora za toki (bihåleinflammation)

Uni šavora birin te len za toki kana si len trožna. Feri kado naj normalno. Šavores si atunči phandado nakh, tule lime thaj dukh ande čikat vaj ande pofi.

Šavoro šaj vi te lel influensa.

To the top of the page