SO ŠAJ KORKORO TE KERES ŠAVORO

Dukh ando khan

Ont i örat

Normalno si te avel varikana dukha ande khan khaj šavora thaj vi khaj phure. Khaj šavoro si butivar e doš trožna vaj infektsia ando khan. Khaj maj phure si e maj normalno doš ke si eksema ande maškar o khan. Butivar saščol pe kado anda peste feri ke univar trobuj vi žutipe.

""

Kado teksti si pa e normalne doša khaj khaneski dukh, thaj so biris korkori te keres thaj kana si te rodes žutipe.

Läs texten på svenska här.

Diferentne dukha ande khan

Khan si hulado ande trin kotora, avrutno khan, maškaruno khan thaj andruno khan. Maj andre ande šunimasko kanalo si khanesko membrano. Andral pala khanesko membrano si maškaruno khan, khaj si jekh soba khaj normalno si perdo gazosa.

Si diferentne doša khaj kodo ke si dukh ande khan. Šaj te avel tut virus infektsa, jekh infektsia kusa bakteri vaj infektsia pumbasa (inflamation) adral ando khan. Butivar si phares te džanel pe sostar si dukh ande khan.

Dukh ande khan kana si trožna

Kana si trožna si o khan thaj vi o kirlo infektovane. Mezij lolo thaj šuvlo ando kirlo thaj šaj vi te dukhal o kirlo. Si vi normlani te avel phares, sar uči temperatura, lima ande nakh thaj xas kana trožnajlas o manuš. Paša kado šaj e khan te dukhan ke šuvllej e membranura andral.

Trožna kerel vi kodo ke maj phares si e membranoske ando khan thaj nakh te marel pe e bakterienca so keren te avel infektsia ando khan, Vi khaj saste manuš birin te phiraven penca kadal bakteri palal ando nakh. Tsine šavora keren kado butivar, maj phure maj tsera. A bakteria si šansa te malaven te keren kodo te nasvajsves kana jekh virusovo infektsia maladas tut.

Dukh ando khan kana si inflamatcia khaj pumbarel

Khanengi infektsia si normalno khaj šavora thaj avel butivar kusa trožna. Vi maj phure šaj te nasvajven khatar khanengi iinflamatcia, feri naj sa kade normalno sar khaj šavora. Kana kerdžol kadi infektsia khidel pe pumb ande khaneski maškar thaj lolo kerdžol andral thaj thulo. E morči šaj te bandžol avri eksera thaj te miškij pe maj čores.

E khan dukhan kana si jekh infektsia ando khan. E doš si ke e membranura si šuvle thaj ke si kikidino andral thaj ke si infektsia ando khan. Anda kodo dukhal kana pašlol pe ke maj kikidino kerdžol pe nadral ando khan. Šaj vi te ačardžol pe ke phandažol o khan thaj ke šunel pe maj čores kana si infektsia ando khan. Uči temperatura si khaj šavora, thaj kado si maj normalno khaj šavora si či perdžile jekh berš thaj khaj maj phure naj kado zurales normalno.

Univar si kasavo zuralo kikidipe andral ando khan ke paradžol andral. Kado šaj te dukhal zurales. Šaj vi te dukhal ži pun paradžol, thaj pala kodo mukhel e maj bari dukh. Kana paradžol andral šordžol butivar vi pumb avri anda khan. Butivar saščol o khan anda peste thaj naj či soske doša. Te paradžol andral o khan trobuj mindik te rodel pe žutipe ke e inflamatcia trobuj te malavel pe tele kusa antibiotika. E doš si ke inflatcia sas zurali thaj paradas o khan.

Dukh ando khan kana si khanesko katari

Kana si khanesko katari, kidas pe jekh užo paji ande maškaruno khan. Kado si anda kodo ke o membrano ande khaneski trumpeta šuvlilas thaj či birij te puterdžol te mukhel avri o kikidipe.
Atunči kerdžol jekh kaver teluno kikidipe thaj khidel pe paji so perel andral ande maškaruno khan. Kado kerel ke naj kasavi laši funktsia thaj o manuš šaj te šunel maj čores tela jekh vrama. Ačardžol sar te avilov o khan phandado thaj či šunel pe sa užes.

Normalno si te perdžon šavora khatar khengo katari pala jekh trožna vaj khaneski inflamatcia,problemura xasajven butivar anda peste thaj či trobuj antibiotika. Tu sar maj phuro šaj les komplikatci kana perdžo o maškaruno khan te si kade keči biris te keraves o kikidipe kana san tela paji vaj kana xuras. Butivar len maj phure problemura kana trožnajven thaj e problemura xasajven dosta sigo anda peste. Te žumavel pe te keravel pe o kikidipe ando khan žutij kado te xasajvel maj sigo. Te si kade ke či xasajven e problemura pala varisavo kurko, si tu khaj san maj phure mindik te rodes žutipe. Kado si te keres te si tut problemura pe jekh khan.

Dukh ando khan kana si eksema andral ando khan

Dukh ando khan šaj vi te avel kana Tu sar maj phuro vaj čiro šavoro lan inflamatcia ande šunimasko kanalo. Kado bušol inflamatcia ande šunimasko kanalo. Kado bušo leksema andral ando khan vaj extern otit. Atunči si e morči andral dukhado thaj tela inflamatcia.

Kana si eksema andral naj laši funktsia te užarel pe korkori o khan. Kado kerel ke šunimasko kanalo kerdžol dukhado thaj xanžoj. Univar kerdžol e inflamatcia maj zurali. Atunči šuvljiol, dukhal thaj šaj vi te šordžol jekh thulo khandino paji anda khan. Univar kerdžol vi maj thuli kaša khaj baron bakteri vaj fongus. Šunipe šaj te kerdžol maj čoro vaj phandažol o khan khatar morčiake celi, eksema, šuvlipe vaj paji. E doš khaj kodo ke o hango či dela perdal andre ando khan.

Maj tsine eksemi ande šunimaske kanalura si zurales normalno, spesialno kodole manušenge so usin but. Kado kerel pe vi but kodolenge so užaren penge khan kusa kaštora ande khan. Maj lokho si te lel pe kadi eksema ande jekh tato them. Anda kodo lel pe kadal nasvalimata maj but kana si maj thati vrama vaj kana tradel pe ande maj thate thema.

Dukh ande khan khatar kaver doša

Univar šaj vi kade te avel ke variso das andre ando khan. Tsine šavora birin te pizden variso andre ande penge khan sar bara vaj kaver bajura. Vi kermora birin te den andre ando khan.

Jekh malajipe karing o khan vaj kana jekh labda aresel o khan birij te paravel o khan andral thaj kodo anavel bare dukha, rat šordžol, xasarel pe o šunipe thaj vi zalipe. Sa kadal bajura šaj te aven kana o manuš xurala vaj usij tela paji thaj či ušpeji te kikidel pe avri o kikidipe dosta sigo.

Kana si te rodav žutipe?

Dukh ando khan xasajvel butivar anda peste thaj but manuš či trobun žutipe.

Rode žutipe pe jekh vårdcentral vaj jourako žutimasko than te si tut vaj čire šavores

  • jekh bari dukh khaj či mukhlas tela jekh intrego džes
  • šordžilas avri paji anda khan
  • si pharimata vaj šuvljipe maj but sar duj džes ande šunimasko kanalo.

Rode direktno žutipe kana tu sar maj phuro vaj čire šavores

  • si dukha ando khan thaj dukhal les e khor thaj ačarel pe zurales khino.
  • dukh ando khan, uči temperatura thaj ačares tut zurales nasvalo
  • san lolo thaj šuvlo palal e khan thaj o khan tordžol vorta avri.

Le kontakto kusa jekh vårdcentral po nevo te si maj dur problemura kusa khanengi dukh thaj te si kade ke šordžol paji duj ži khaj trin džes pala kodo ke jekh doktori dikhlas e khan.

Le kontakto kusa jekh vårdcentral te si kade ke tu sar maj phuri vaj čiro šavoro ačaren o khan phandado paka jekh khanengi inflamatci, šunes čores, vaj bašipe ande khaj či xasajven pala trin šon. Rode žutipe maj sigo te si tut bare problemura.

Mindik šaj vorbin thaj te len nasvalimasko žutipe po telefono 1177.

So šaj te kerav korkori?

Butivar xasajvel e dukh ando khan anda peste. Si uni bajura so šaj korkori te keres te žutis e dukha.

Inker i šero učes

Vi šavora thaj vi maj phure ačaren pe maj feder te inkren o šero maj učo kana si dukh ande khan. Atunči tsinjol o šuvljiol ando nakh khan thaj maj tsera dukhal. Šaj vi te inkrel pe o šero maj učes kana si te sovel pe. Kodo biris te keres kana šos ekstra šeranda tela o šero. Biris vi te keres kodo te šos variavo šerand tela materaci te vazdel pe opre o šero.

Šavora tela jekh berš šaj te pandes e šavores (bärsele). Šaj te inkres e šavores ande čang vaj ande jekh babysitter. Šaj vi te vazdes opre o pato khaj si o šero kana o šavoro si te sovel, sar eksemplo šov kevni tela patoske pundre khaj si o šero.

Nakhesko sprajo či žutij karing khanengi inflamatcia feri kerel te purdel pe maj lokho

Nakheske kropli thaj sprajo so si karing šuvlipe žutij karing phandado nakh thaj kodo kerel ke maj lokhes avla te purdel pe kana si trožna. Feri kado či žutij karing e khaneski inflamatcia. Kade si vi e šavorenge thaj vi e maj phurenge. Na len sprajo maj but sar deš džes. Kado šaj te kerel te xasarel pe phandado nakh pala jekh vrama.

Xalav o nakh kusa paji lonesa (koksaltslösning)

Šaj te zumaves te xalaves o nakh kusa paji lonesa. Si gata kropli kusa londo paji thaj vi sprajo khaj šaj te khinel pe ande apoteka. Biris vi te keres jekh kasavo londo paji, kodo keres ke šios zurales cera lon ande jekh decilitra paji. Kado si te kirol khetanes thaj te šudrol pala kodo. Kana si te xalaves o nakh trobuj tut specialno instrumento khaj o nakh vaj jekh plastikovo roj. Kado birij pe te khinel pe ande apoteka.

Medicina bi reseptako khaj žutij

Maj phure šaj te len medicina so naj pe resepta kusa paracetamol vaj ibuprofen. Paracetamol si ande medicin asar eksemplo sar Alvedon thaj Panodil. Ibuprofen si sar eksemplo ande Ipren thaj Ibumetin.

Te si o šavoro tela šov šon si mindik te pušes khatar jekh medicinsko phej ži pun des šavores medicina. Khatar šov šon šaj te del pe medicina khaj inkrel ibuprofen. Uni eksemplura si Ipren  Ibuprofen Apofri. Važno si te inkrel pe pala medicinake skirimata pe pačka te lel o šavoro kodi dosa so si te lel.

Zumav te na les uni medicini

Šavora ži khaj 18 berš khas si uči temperatura či trobusardov te len medicina khaj si andre  acetylsalicylsyra, sar eksemplo Treo thaj Bamyl, ži pun tu sar maj phuro vorbisardan jekhe doktorosa.

Tips osar te lašares eksema andral o khan

Eksema andral o khan načol korkori anda peste vi khaj šavora thaj vi khaj maj phure feri kado xanžoj zurales. Te lašarel pe kodo mištoj te inkrel pe o khan šuko thaj kodo birij te kerel pe kana šol pe vata ando khan, vaj spesialne plastikura ande khan vaj šipka kana najis vaj toves tut. Kado šaj te kerel je e problemura xasajven. Zumav te na xanžos ke kodo šaj te kerel maj bari dukh. Tu khaj san maj phuro šaj te zumaves te khines sprajo ande khan karing o eksemo thaj kado birij pe te khinel pe ande apoteka. Sprajo šaj te del pe šavoren khaj si maj phure sar panš berš.

Kikidimasko žutipe ando khan šaj žutij

Šunipe šaj kerdžol maj čoro pala jekh khaneski inflamatcia te parudžol pe e kompresia ando maškaruno khan. Atunči šaj žutij te kikidel pe avri o kikidipe. Kado keres kana phandaves o nakh thaj zumaves te phurdes zurales pa nakh. O lufto kikidel pe atunči avri thaj aresel ande khaneski trumpeta. Maj lokho avla te kerel pe maj laši kompresia te lel pe nakheske kropli vaj nakhesko sprejo khaj keren te xasajvel o šuvlipe ande membrano. Te žutij pe maj tsine šavoren biris te šos len te sopin pe variso, sar eksemplo soska vaj te pe navri jekh flaska khaj si soska. Si vi žutimaske bajura ande apoteka.

Šaj avel mišto te kerel pe kado kana xural pe te dukhan e khan.

Khaneske problemura thaj usipe

Kana si tut problemo e khanensa kusa dukh thaj paji khaj šordžol či trobusas te najos vaj te usis. Sas tut jekh khaneski inflamatcia khaj paradžilas o khan či trobusas te toves tut kade te aresel paji ando khan uni kurke pala kodo ke o paji agorisardas te šordžol anda čire khan. Biris te šos vata ande khan vaj khaneske plastikura kana kames te les dušo vaj te xalaves tut.

Zumav te na aresel paji ande khan pala operatsia ande khan kote khaj tut vaj čire šavoren dine jekh rura andre ando khan. Pala uni kurke birij pe te najol pe sar kamel pe feri te na šol pe intrego šero tela paji.

Žutipe e khaneske

E dukh xasajvel anda peste. Dukh ando khan paša trožna thaj khanesko katari či trobuj te del pe antibiotika.

Uni khanenge inflamatci či žutij pe kusa antibiotika

Sa phure thaj uni šavoren trobuj te len žutipe kusa antibiotika pe khaneski inflamatcia kana sas kado kerdo khatar bakteri. Žutipe ande khanengi inflamatcia mezij ekcera diferentno ande e diferentne berš ke riziko pe komlikatsi parudžon beršenca.

Kodol khaj mindik trobuj te len antibiotika si:

  • Šavora tela jekh berš.
  • Šavora tela duj berš khas si khanengi inflamatcia ande sel duj khan.
  • Šavora khaj si opral dešuduj berš thaj maj phure.
  • Sa šavora thaj phure kaste paradžilas o khan andral.

Khaj šavora so si maškar jekh ži khaj dešuduj berš saščol e khaneski inflamatcia anda peste butivar či trobuj antibiotika. Feri vi khaneski inflamatcia khaj e šavora si te avel žutisardo te:

  • Šavores si uči temperatura.
  • Šavores si bare dukha ando khan, vi te sas žutipe kusa medicina bi reseptako..
  • Variso khaj šaj te ačardžol ke e infektsia perdžilas vi ande kaver thana ando stato vaj te si šavores kaver seriozno nasvlipe.

Khaneski eksema žutij pe kusa khanenge kropli

Maj važno kana del pe žutipe pe eksema ande khan si te avel o khan andral šunimasko kanalo te avel užo. Univar dostaj feri te užarel pe kado. Univar šaj te les kropli pe resepta. Von si jekh kombinatcia pa antibiotika, kortisono thaj medicina khaj mudarel fungus. Antibiotika žutij te si tut jekh infektsia anda bakteri thaj kortisono karing e inflamatcia, khaj kerel e xanž, thaj karing o šuvlipe.

Te si o šunimasko kanalo zurales šuvlo biris te les jekh kompreso khaj si khindžardo kusa medicina karing šuvlipe. Kodo bušol tamponad. Kana šuvlipe mukhlas biris te les o žutipe kusa e kropli ande khan.

Univar šaj e inflamatcia te perel e khanes vi avri ando baro khan. Atunči trobuj antibiotika ande tabletki.

Rura andre ando khan

Šavores khas si but problemura pajesa ande khan vaj kana aven maj but khanenge inflamatci šaj te len jekh rura ando khan kusa operatcia. Khaj maj phureckerel pe e operatcia thaj či sovel pe feri lel pe lokalno anestesia numa e šavora si mindik sovliarde. E šavoren šaj te avel jekh za baro gušo (körtel) pala nakh thaj atunči lel pe vi kodo avri. Kado kerel pe kana o gušo kerel ke khaneski trumpeta te avel za tang khaj kerel ke o šavoro lel te xurnjiutij.

Tela e opreatcia šol pe andre jekh tsini plastikovo rura perdal e khaneski morči andral te aresel lufto ande maškaruno khan. Kado kerel ke e khanesko membrano andral birij maj feder te miškij pe thaj kodo kerel ke maj tsera paji khidel pe kote. Kado kerel ke o šunipe kerdžol maj lašothaj o rizike te kerdžon maj but khanenge inflamatci tsinjol.

Doktoritsko kontrola (dikhipe)

Te kerel o doktori jekh dikhipe ando khan si les jekh otoskopo. Mezij sar jekh klampka kusa jekh opruni forma so džal opre thaj maj opral si jekh lampaši. Univar si e doktoros jekh khanesko mikroskopo khaj mezij sar teleskopo.

Doktori dikhel perdal sar e khanesko membrano andral mezij, te si paji palal, sar o paji mezij thaj sar miškij pe o membrano. Žutimasa khatar jekh balono šaj o manuš te phurdel lufto karing membrano univar si e doktoros jekh tympanometeri te dikhel sar si o miškipe thaj kompresia andral ande maškaruno khan. Doktori šol andre jekh tsino plastiko andre ande šunimasko kanalo thaj šol andre jekh aparato khaj si panglo khaj o plastiko. O aparato del tsine hangura. Kado dikhipe či dukhal.

Eksema ande khan šaj te kerel ke phares si te dikel pe andre ande khanesko membrano. Phares šaj te dikhel pe vaj si kaver problemura paša eksema. Anglunimastar lel pe žutipe karing eksema thaj pala kodo avel pe kaver vizita pe jekh nevo dikhipe.

Perel khaneski dukh?

Infektsi ande khan sar khaneski inflamatcia thaj khanesko katari či perel kaveren. Feri univar avel kadi dukh kusa trožna. Trožnako viruso perel kaveren. Nasvalipe šaj perel kaveren kana del pe vast jekh jekhesa vaj kaver kontakto khaj si direktno. Šaj te zumaves te na perdžon kaver tutar kana xasčis vaj xasas šaj te keres kodo ando kuj thaj te toves čire vast butivar.

Khaneski eksema či perel kaveren numa e masa so avel avri anda khan šaj te inkrel bakteri so šaj te perel kaverenm.

So te kerav te na avel kadi dukh?

Phares si te kerel pe variso te na avel kado pe šavora thaj maj phure, ke e manuš perdžon khatar trožnako viruso thaj kado si e doš khaj e dukh ando khan.

Phares te na aresen khanenge inflamatci

Sar maj phuro si dosta phares te lel pe khanengi inflamatcia. Phares šaj avel te na len e šavora kado nasvalipe. Kadal bajura šaj žutin:

  • De maj dur kolin čire šavoreske, te keres abak odo. O kolin del e šavoren žutipe andlune berš.
  • Zumav te na aves kote khaj si thuv ke kado kerel ke šavoreske membranura len maj sigo infektci.

Šavora thaj maj phure khaj len but khanenge inflamatci birin te len jekh rura ando khan. Kado birij te tsinjarel e šansa te aven maj but khanenge inflamatci.

Kade keres te na les eksema andre ando khan

Na xunav andre ando khan. Kado romuj o naturalno užaripe anda šunimasko kanalo thaj vazdel riziko te aven bakteri andre ando khan. Šaj vi te astares eksema ando khan kana najos thaj užares o khan za but.

Mištoj te phiravel pe šunimaski protektcia khaj si opral pa khan sar kodol khaj pizdel pe andre ando khan.

Tu khaj phiraves zlaga šaj te zumaves te phiraves kodol so si testovane thaj khaj si rekomendatcia pe alergia. Alergia thaj eksema so si opral pa khan šaj te aresel ande šunimasko kanalo. Mištoj te toven tumen ando šampono thaj sapuj khaj si kontrolovano pe alergia.

Važno si te šutčarel pe o khan andral te si tu šunimasko aparato

Tu khaj piraves šunimasko aparato šaj ghindos ke mištoj te šutčarel pe šunimasko kanalo thaj kodo keres ke les avri o aparato kana či hasnis les. Važno si vi te užarel pe kado te na aven kade but bakteri kana šos les andre ando khan.

Te si tut dosta problemura kusa eksema andre ando khan šaj te avel maj feder te les jekh aparat oso si opral o khan sar te pizdes les andre ando khan.

Komplikatci thaj kaver nasvalimata

Dukh ande khan načol butivar pala uni džes. Univar si paji palal ando khan vi kana saščol o khan pala inflamatcia. Kado šaj te kerel ke o šunipe šaj avel maj čoro tela jekh skurto vrama. Atunči si te lel pe kontakto doktorosa te si maj but komplikatci pala uni kurke vaj maj čores. Šavora so či perdžile štar berš thaj sas len jekh inflamatcia ande sel duj khan si mindik te džan palpale pala trin šon. Kontrola kerel jekh doktori pe jekh vårdcentral. Te lel sama o doktori ke o šunipe naj intrego palpale vaj te si o membrano andral maj dur dukhado skrij vov jekh remiso khaj jekh kaver doktoritsko than po khan-nakh-kirlo (öron-näsa-halsmottagning).

Mastoidit thaj kaver komplikatci

Univar kerdžol pe pala khaneski inflatcia kodo ke e infektsia perel maj dur ando stato thaj kerel kaver komplikatci. Mastoidit žnacil ke e khaneski inflamatcia perdar o šero pala o khan. Symtomura si jekh zurali dukh pala o khan, uči temperatura thaj ke o khan tordžol avri. Pe tsine šavora šaj kadal komplikatci te aven kade sigo ke či lel pe sama ke sas khaneski inflamatcia. Kado nasvalipe si seriozno. Roden žutipe direktno pe jekh akutno doktoritsko than te ghindos ke tu vaj čiro šavoro lan mastoidit. Manuš so line mastoidit ašon maj dur ande bolnica thaj lel pe antibiotika direktno ando rat. But manuš saščon pala kado žutipe feri univar trobuj jekh operatcia paše.

Khanengi inflamatcia šaj vi te kerel ke o muj lel pe thaj lel pe vi inflamatcia ande godžako membrano te perela pe maj dur. Tu sar maj phuro vaj o šavoro musaj te len sigo žutipe atunči.

Khaneski eksema khaj avel palpale

Normalno si kel el pep o dujto eksema ande šunimasko kanalo. Inker o khan šuko thaj thov tut kusa šampono thaj sapuj so si testovane pe alergia, ke butivar lel pe kadi eksema anda alergia.
Kado šaj te tsinjarel o riziko te lel pe e eksema. Zumav te na xunaves andre ando khan. Maj feder te inkrel pe šunimaske aparatura opral o khan sar andre ando khan kana šunes pe muzika vaj kana či kames te šunes pe varisoste.

Šaj te les infektsia ande jekh goša

Šaj vi te les jekh infektsia ande jekh vaj ande maj but goši so si andre ande šunimasko kanalo sa kade sar khaj les pugnia ando muj. Kado šaj te dukhal thaj te šuvljiol thaj pala kodo mukhel ekcera pumb. Butivar trobuj žutipe karing o šuvljipe thaj univar musaj e pugni te avel šindi opre khatar jekh doktori, Na asba e pumb ke kado šaj te kerel ke e infektsia džal maj dur.

Till toppen av sidan