SO ŠAJ KORKORO TE KERES ŠAVORO

Pheresko nasvalipe tsine šavorende

Magsjuka hos små barn - romska

Šaglipe thaj kana žal o pher (diaré) si o maj normalno symptomo kana šavora nasvajven po pher thaj e doš khaj o nasvalipe si viruso. O nasvalipe si pharo rhaj xasajvel pala uni džes, thaj maj butivar naj grožno. važno si te lel paji ande peste o šavoro, zurales važnoj kana zurales žal o pher (diaré). Kado si maj važno šavorenge so si tela jekh berš.

Vi šavora thaj maj phure birin te nasvajven pe pheresko nasvalipe. Kado teksto si pa pheresko nasvalipe šavorenge so si karing šov berš vaj maj terne.

Läs texten på svenska här.

Symtomo

Kana šavora si nasvale po pher si normalno ke

  • šaden
  • žal lengo pher
  • čores ačaren pe
  • dukhal lengo pher
  • si len uči temperatura
  • khinej thaj naj len zor
  • či kamen te xan.

Symtomo avel dosta sigo palau ni džes kana o šavoro perdžilas. E šaglimata agorin pe pala jekh vaj uni džes. O pher šaj te džal maj but džes, univar ži khaj jekh kurko.

Pheresko nasvalipe si maj normalno tela jivendeski dopaš berš, kana trajisaras maj but ande khera. Šaj vi te nasvajvel pe khatar kranosko paji so inkrel bakteri, parasitura vaj viruso thaj khatar xabe so naj mišto kirado, butivar vi kana manuš sas ande kaver thema.

Kana si te rodav žutipe?

Vorbin khaj jekh vårdcentral vaj po telefono 1177 te les žutipe pa telefono pa nasvalipe te si e šavores jekh vaj maj but anda kadal symtomura:

  • Šavoro si tela šov šon thaj šadel thaj o pher žal.
  • Šavoreske naj maj feder pala jekh džes.
  • Šavoro mezij sasto, feri o khul si pajaslo maj but sar duj kurke pala nasvalipe.
  • Šavores si jekh kronitsno nasvalipe (kaver nasvalipe so inkrel po trajo) thaj či žanes vaj trobuj tut žutipe.

Te šadel o šavoro kade, ke či birij te inkrel či sosko paji ande peste, thaj paše te žal o pher kerel kodo ke o šavoro šučol avri. Kodo si jekh seriozno buči ando nasvalipe. So maj terno o šavoro si, so maj pharoj kodo kana šučon avri andral. Rode tela jokvareste žutipe te žal e šavoresko pher, šadel thaj inkrel jekh vaj maj but anda kadal symtomura:

  • Šavoro či piel kanči vaj mutrel zurales tsera, maj tsera sar normalno.
  • Šavoro si khino, či birij te khelel pe thaj či xal les bajo kanči so si krujal.
  • Šavores dukhas zurales ando pher thaj či nakhel e dukh vaj kerdžol maj nasules.
  • Si rat ando šaglipe vaj ando khul.

Rode žutipe pe jekh vårdcentral vaj jekh puterdi klinika. Te či žala kodo, rode žutipe ande jekh akutno žutimasko than (bolnitsa).

Vorbin po telefono 1177 te si kade ke čire šavores si kaver symtomura vaj te si kade ke či žanes vaj trobuj tut žutipe.

So šaj te kerav korkori?

De e šavores te piel butivar

Šavoro so si nasvalo po pher trobuj te piel maj but paji sar normalno. De e šavores maj butivar te piel, sar maj sigo te piel maj but paji khatar e vrama so nasvajlas. De e šavores eksera paji, feri maj butivar. Te piela o šavoro but paji tela jokvareste šadela o šavoro avri o paji.

Šaj te zumaves te des pipe kusa jekh rojori te si kade ke o šavoro či birij te piel korkori.

Zumav te na des guglo paji

Zumav te na des za guglo paj isar eksemplo gugle sodove paja thaj zuralo safto. O pher šaja te žal maj butivar te avla za but tsukuro tela skurto vrama. Na de light paja. Ande kodo naj tsukuro, feri si kaver bajura kote so šaj te kerel te žal o pher maj but. Kade biris te des sa so o šavoro mangel te piel, maj važno si te piel o šavoro.

Zumav pahosa (isglass)

Te si kade ke o šavoro či kamel te piel de e šavores paho. Feri zumav te des maj dur paji thaj rehydratsiako paji (vätskeersättning). Vi te xala o šavoro o paho trobuj o šavoro maj dur te piel paji vaj rehydratsiako paji.

De maj dur kolin vaj de te xal glazasa

Te si kade ke des kolin vaj čučako thud ande glaza si te keres kodo maj dur, feri maj butivar sar normalno thaj vi te šadel o šavoro si te des les kodo maj dur. Te des kolin zumav te kikides avri o thud vaj te pumpulis avri anda kolin, thaj pala kodo des o thud kusa jekh rojori te si kade ke či kamel te xal anda kolin.

Piča paji ando muj

Biris vi te hasnis jekh spetsialno plastikovo suv (plastspruta) khaj si te del pe šavoren medicina. Šor vaj piča rehydratsiako paji vaj čučako thud andral karing e pofa, ke atunči šordžol kodo tele ando kirlo. Na šor direktno karing o kirlo, ke kodo kerel ke o šavoro ačarel ke tasol thaj šaj te šadel. Plastikove suva so ande diferentne barimata ande apoteka.

Duj rojora pipe sako panšto minuta

Šavora khaj šaden but trobuj te len duj rojora paji sako panšto minuta. Duj rojora si karing  10 milliliter, te si kade ke des i paji kusa suv. Butivar trobuj e šavoren maj but paji sar khaj o manuš ghindoj. Jekh jekhe beršesko šavoro trobuj karing jekh litra paji tela jekh džes.

Kam trobuja rehydratsiako paji

Te šadel o šavoro kade but vaj žal lesko pher kade zurales si e rehydratsiako paji maj lašo drom, sajek sode beršengo šavoro si. Rehydratsiako paji inkrel but diferentne lona thaj tsukura, khaj vazdel opre e štatosko pajesko balanso.

Kam si kade ke či kamel o šavoro te piel o rehydratsiako paji. Zumav te šores andre eksera juice vaj konsetrovano safto.

Maj phure šavoro či nasvajven kade zurales sar e tsine kana šučon avri po paji sar e maj tsine. Kodolen šaj te des sa so von mangen te pien, te si kade ke či kamen te pien rehydratsiako paji.

Rehydratsiako paji biris te khines pe apoteka. Biris vi korkori te xamins čiro rehydratsiako paji e šavoreske.

Kana o šaglipe agorij pe thaj o pher žal maj dur

Normalnoj kodo te agorij o šavoro te šadel feri ke o pher žal maj dur jekh vrama. Kodol šavora so xan kolin si te xan sa kade maj dur. Šavora so xan pa glaza si te xan xoxavno dejako thud (modersmjölksersättning), thud pa rižo, thud pa kukurižo thaj atunči dikhel pe pala e šavoreske berš. De anglunes maj tsine portsi.

Te si o šavoro maj phuri sar šov šon šaj te zumaves te des e šavores zumi pa ropaja, ke kado inkrel jekh efekto khaj ašavel o pher. Biris te keres e zumi korkori xamis ropajesko pure thaj paji.

Kana o šavoro mangel pale te xal si atunči mišto te del pe normalno xabe. De maj tsine portsi anglunimastar. Kam te na den frukti ke kado šaj te kerel te lel o pher te žal. Zumav te na des maj zurale kaši thaj khaj si but fibrura ži pun či avla e šavoreske sa mišto.

Te avel o šaglipe palpale

Le sam asar o šavoro ačarel pe, sar eksemplo vaj si maj khino sar normalno, naj zor te khelel pe vaj či xal e šavores bajo pa kančeste. Rode žutipe te si kade ke o šavoro si zurales khino, bi zorako thaj či kamel kanči te kerel.

Kade šaj te keres te na lel pe pheresko nasvalipe

Pheresko nasvalipe si butivar anda jekh infektsia khatar viruso. Pheresko nasvalipe pherel zurales lokho kaveren thaj butivar si but žene nasvale tela sa kodi vrama ande familja vaj ande tsini škola.

Anda kodo ke pheresko nasvalipe perel kaveren mištoj te

  • tovel pe e vast sapujesa khaj si pajaslo angla xabe thaj pala vizita pe toaleta
  • te avel savoren po jekh kendevo vaj te kosel pe papirešuno kendevo
  • inker e toaleta uži thaj kosli.

Te si e šavores pheresko nasvalipe thaj phiravel perno trobuj atunči te šos e melale perne ande jekh plastikovo gono ži pun šudes avri o perno ande semetura. Kos o than khaj parudan o perno thaj thov e vast mišto kana parudan perno.

Khere inke duj džes pala maj paluno symtomo

Šavora si te aven khere kana šaden vaj kana lengo pher žal. Šaj žan palpale ande tsini škola vaj kote khaj phiren kana xan normalno thaj či šagle vaj lengo pher te žal zurales pajaslo tela duj džes. Šavora khaj phiren ande škola si te ašon jekh ži khaj duj džes pala kodo ke saščile.

So kerdžol pe ando štato?

Kana si varikhon nasvalo po pher dukhadžon thaj rumun pe e celi ande porengo membrano khatar o viruso, parasita vaj bakteria. Porengo membrano tsirdel ande peste o paji kana si sasto, feri kana dukhadžol či birij kodo te lel opre o paji. Atunči xasarel o štato o paji pa šaglipe thaj kana o pher žal. Kana o pher žal xasarel o štato vi paji thaj vi ružne lona. Šavora si maj sensetivne kana šučon andral sar maj phure. So maj ternoj o šavoro so maj sigo šučol o štato avri.

Šaglimata šaj kerel ke phares si e šavoreske te inkrel o paji khaj piel. Jekh tsino šavoro šaj te nsvajvel maj zurales te si kade ke xasarel maj but paji sar khaj piel. Anda kodo si važno te del pe pipe khatar o starto kana o šavoro nasvajvel ande phereski infektsia.

To the top of the page