ZAKONI THAJ ČAČIPE

Arakhen mišto ande nasvalengo žutipe

Hitta rätt i sjukvården - romska

Šaj te vorbis po telefonično numero 1177 intrego vrama (24 časura). Kote šaj te les žutipe pa nasvalimata - sjukvårdsrådgivning thaj šaj te žanes khaj te boldes tu te les kodo žutipåe so tut trobuj. Normalno si te manges žutipe ande vårdcentralen vaj ande sa kasavo doktoritsko than kana naj o nasvalipe zurales pharo ke šaj te meres vaj akutne. Te trobuja avesa bišado maj dur khaj kaver spesialistura vaj ande kaver bolnitsa.

Naj lokho manušeske te žanel sar nasvalo si o manuš siDet är inte alltid lätt att själv bedöma hur sjuk man är. Po numero 1177 šunen bolnitsake manuš čire problemura. Von den tut pala kodo vorbi sar te des tut ghindo thaj khajte manges maj but žutipe. Maj tsera vrama žukarel pe kana žanes khaj te boldes tut kana manges žutipe.

Puterdo žutipe thaj phandado žutipe

Nasvalengo žutipe ulado ande duj kotora, puterdo žutipe thaj phandado žutipe (öppenvård och slutenvård). Puterdo žutipe žnačil ke šaj te trades kere pala doktoritsko dikhipe thaj phandado žutipe žnačil ke ašos ande bolnitsa.

Tut khaj trobuj žutipe khere šaj te les žutipe ande khereso žutipe - hemsjukvården. Butivar inkrel e komuna responsebilita pe kado.

Vårdcentralen - kate boldes tut anglunes

Kana san nasvalo vaj kana si tut kaver problemura šaj mindik te rodes žutipe pe jekh vårdcentral. Vårdcentralen inkrel diferentne anava thaj šaj univar te akardžol husläkarmottagning, familjeläkarmottagning vaj hälsocentral. Kate boldes tut kana si tut problemo čira sastimasa thaj trobuj tut žutipe. Šaj te les žutipe tela jokvareste thaj te trobuj tut spesialist žutipe si te aves atunči bišado kote.

Šaj te alosares savo vårdcentral kames, vi te si ande čiro landsting vaj region khaj san andre skirisardo vaj kaver thaneste. Kade si ande sa vårdcentrales so si inkerde khatar landsting vaj region thaj privatne vårdcentralura so inkren jekh kontrakto kusa landsting vaj region.

Šaj vi te alosares jekh stalo than pe jekh vårdcentral, kodo bušol univar ke šol pe manush pe lista ando vårdcentral. (lista sig på en vårdcentral).

Po vårdcentralen kerel pe bari buči anda o puterdo žutipe, sa khatar sastimaske kontroli pe neve beatura ži pe kaver nasvalimata sar normalne nasvalimata kana dukhal o kirlo thaj kronične nasvalimata sar diabetes. Kate šaj vi te boldes tut kana manges žutipe te šudes e sivari vaj te kames te šutsios. Trobuj tut rehabilitatsia les kado butivar po  vårdcentralen. Te si kade ke o doktori ghindoj ke tut trobuj maj but spesialist žutipe vaj rehabilitsatsa les remiso khaj jekh kaver spesialist žutipe vaj rehabilitatsia les jekh remiso khaj jekh kaver puterdo žutimaski klinika ande jekh bolnitsa.

Vårdcentralen si puterdo tela džeseke vrami thaj šaj te mangel pe vrama. But thana inkrel vi phuterdi reseptsia khaj šaj te ves bi vramako. Vårdcentralerna del žutipe vi po telefono thaj avel vi tute khere univar.

Bute vårdcentralon si vi jekh jourako than te len akutne bučathaj kado si pe račake vrami, savatone, kurke. Butivar musaj maj anglal te vorbis kote te les jekh vrama ži pun trades kote. Ande but thana ando them kerel pe kadal buča ande bolitsa pe lenge akutne thana.

Generalno doktoreske buča -Allmänläkarens uppgifter

Doktora so keren buči ande jekh vårdcentral si butivar generalne doktora (allmänläkare). Phenel pe le lende vi husläkare vaj familjeläkare. Sa e generalne doktora si spesialistura ande generalno medicina.

Generalne doktora dikhen čire problemura, dikhen so si thaj den tut žutipe vi pe akutne thaj kronične nasvalimata, te naj kade ke si jekh seriozno kronično nasvalipe. Von žutin tut ande kontakto kusa kaverbolnitsi thaj spesialist doktora. Generalne doktora šaj vi te den žutipekana si e manushes jekh maj lokho depresia. Ghindo kadalesa si te avel kade ke džas khaj čiro doktori intrego vrama te avel tut jekh kontinuiteto thaj te ačares tut mišto kote.

Generalne doktora keren vi buči kusa preventivno buči te na nasvajvel o manuš. Kodo šaj te avel žutipe te na pel pe sivari, te šutsiol o manuš vaj te paruvel o manuš pesko pipe kusa alkoholo.

Po vårdcentralen, thaj vi ande bolnitsi, šaj te aven doktora tela edukatsia thaj kadal bušon AT. Doktora vaj ST-doktora. AT-doktora nakhen pengo duje beršengi edukatcia pala grundoski edukatsia ande medicina. Kadeln si e generalne doktora sar sikavne.

ST-doktora si doktora si keren pengi praktika sar spesialist doktora. Pov vårdcentralen si butivar doktora so keren pe spesialisti pe generalno medicina, numa von šaj vi te paruven pengi ghindo pe kaver doktoritsko righ. Spesialist edukatsia lel karing 5 berš.

Kaver bučake grupi po vårdcentralen

Diferentno mezij pe krujal o them, numa pe jekh vårdcentral šaj vi difernentne bolnitsake phenja thaj terapeuter te keren buči sar distriktssköterskor, undersköterskor, fysioterapeuter, barnmorskor thaj sekretara khaj e doktora. Univar si vi  arbetsterapeuter, psykologura, kuratoruri thaj dietistura.

Po vårdcentralen si butivar vi žutipe e šavorenge thaj dejange (barn- och mödrahälsovård). Biomedicinska analytikura thaj laboratorieasistentura si pe laboratoriuraso si pe but vårdcenraler. Ande kasa vaj ande reseptsia dikhel pe butivar jekhe manušes so kerel buči ande reseptsia vaj doktoritsko sekretari so kerel administrativne buča ando vårdcentralen.

Distriktssköterskor – Bolnitsake phenja pala maj bari skola

Distriktssköterskor si bolnitsake phenja so nakhle maj dur edukatsia. Len si praktične buča sar te del pe vaksinatsi, te den avri medicina, te lašiaren ratvasle dukha.  Distriktssköterskor keren vi buči kusa preventatsiake buča thaj inkren grupi khaj si te šudel pe e sivari. Butivar aven von vi khere khaj e patsientura so či birin te aven ande vårdcentralen.

Distriktssköterskor inkren penge thana patsientonge so aven kusa kronitčne nasvalimata sar eksemplo diabetes vaj astma. Von keren kadalesa buči thaj birin vi te skrin avri medicina unienge.

Undersköterskor – Bolnitsake phenja so žutin kaveren

Undersköterskor keren buči kusa e doktora thaj e distriktssköterskorna. Von len rateske prubi, dikhen sar o hjilo si pa EKG thaj len sama pala e manušenge rani. Pe but vårdcentraler phiren von vi khaj e manuš ande lenge khera. Undersköterskor šaj te bešen ande reseptsia ando vårdcentralen.

Fysioterapeuti thaj sjukgymnaster

Fysioterapeuter thaj sjukgymnaster keren buči patsientontsa khaj si len dukha kana von miškin pe. Šaj te avel problemo kusa e dume vaj e kori vajrehabilitatsia pala dukhajimata vaj nasvalimata, sar eksemolo pala stroke vaj kana malavel ande godži. Žutipe šaj te avel feri treningo sar te miškis čire muskuli, vaj sar te kovliares e muskuli. Fysioterapeuti thaj e sjukgymnaster šaj vi te skrin avri motion pe resepta te avel kade te na aven palpale nasvalimata vaj te lašarel pe e dukh.

Khaj fysioterapeuten vaj sjukgymnasten šaj manges žutipe bi remisosko khatar o doktori.

Naprapato thaj kiroprakto

Vi e naprapati thaj e kiropraktorura žutin karing dukh kana miškij pe o manuš ande miškimaske organura. Kadal duj bučake grupi keren jekh manualno žutipe. Pe uni vårdcentraler si kiropraktorura, numa so maj but si ande privatne praktiki thaj kadalen si butivar kontraktura kusa e landsting krujal ando them.

Arbetsterapeuti

Arbetsterapeuti žutin manušen, khaj si len jekh miškimasko nasvalipe (funktionsnedsättning), khaj žumavel pe nasvalimaske aparatura. Arbetsterapeuten šaj te žutij tut kusa praktične solutsi so žutij ande sako džeseske buča, sar eksemplo te keravel pe o kher vaj te del pe jekh nasvalimasko vurdon (rullstol).

Kuratorura

Kuratorura den jekh psykosocialno žutipe. Šaj te avel jekh žutipe khaj vorbij pe jekhe manušesa khaj si ande krisa. Kuratorura den vi žutipe ande pušimaata pa ekonomia thaj buči te san nasvalo. Kuratorura nakhle jekh socionom eksamina thaj inkrel vi edukatsia ande socialno buči.

Psykologura

Univar si vi psykologura ando vårdcentralen. Von den jekh psykologično žutipe thaj šaj vi te den univar psykoterapi.

Pe vårdcentraler del pe maj butivar jekh maj skurto žutipe te avel kade te biris korkori te les tu avri anda jekh problemo. Psykologo šaj vi te kerel psykologične testura so šaj te aven ande rehabilitatsiake rodimata.

Vi kuratorura thaj psykologura šaj te inkren grupake žutimata sar eksemplo grupi pe stresoske buča (stresshanteringsgrupper).

Dietistura

Dietistura si ekspertura sar te xal pe xabe. Von phenen so trobuj te keres te kames te paruves čiri vaga vaj te paruves o xabe kana si tut diabeters vaj alergia.

Šavorengo thaj dejango sastimasko žutipe (Barn- och mödrahälsovård)

Barnmorskemottagning – than khaj bolnitsake phenja si ekspertura pe tsine

Po vårdcentralen, vaj paša leste, si butivar jekh barnmorskemottagning khaj barnmorskor (bolnitsake phenja khaj džanen pe pe tsine) kado than bušol vi mödravårdscentral, MVC. Kote boldes tut kana si tut pušimata pe preventivne buča karing šavora thaj telune nasvalimata (nasvalimata so nasvaraven pala sekso), vaj kana san phari. Pe maj but anda kadal barnmorskethana kerel pe spetsialne grupi dejange thaj dadange thaj inkrel pe kursura angla šavoresko arakhajipe (förlossningen).

Barnmorskorlen vi celprubi te arakhel pe parujimata ande mačičako kirlo. Kado či kostulij kančai thaj šaj tealosarel pe korkori khaj kamel pe te džal.

Po barnmorskemottagningarna keren barnmorskor buči, kadal si bolitsake phenja so nakhle maj bari skola. Len si eksperiensa khatar kaver buča sar te kerel pe kana e šavora arakhadžon thaj BB. Pe uni thana keren vi undersköterskor buči thaj von len pubi pe uni buča.

Jekh gynekologo vaj generalno doktori kerel maj tsera jekh džes ando kurko po MVC.

Barnavårdscentral – Šavoresko žutimasko centralo

Barnavårdscentralen, BVC, si butivar panglo khaj o vårdcentralen. Po BVC bučazin bolnitsake phenja kusa jekh spesialist edukatsia pe šavora, distriktssköterskor thaj doktora. Kate šaj vi e barnsköterskor te bučazin, kodo žnačil undersköterskor so nakhle spesializatsia pe šavora.

BVC kerel sastimaske kontroli pe saste šavora ži khaj 6 berš. Pala kodo lel o šavoro žutipe khatar skolako žutipe (skolhälsovården). BVC del vi vaksinatsi thaj phenel sar te del pe kolin, xabe thaj sojipe. Sar dat vaj dej khaj nasvale šavora, sajek berš po šavoro, boldel pe khaj o vårdcentralen vaj šavorengo akuto (barnakuten). Normalno si ke o BVC inkrel jekh puterdi klinika khaj naj musaj te mangel pe vrama. Butivar šaj te mangel pe vrama.

Psykologura si pangle khaj šavorengo thaj dejango sastimasko žutipe.

Privatno žutipe

Žutipe šaj te avel inkerdo khatar landstinget vaj regiono thaj khatar privatne firmi so inkren kontraktura kusa landstinget vaj regiono. Sar eksemplo si privatne vårdcentraler thaj privatne mödravårdscentraler. Naj či soski diferensia pe kosta kana džal pe khaj landstingets/regionens klinika vaj pe jekh privatno te si len jekh kontrakto kusa landstinget vaj regionen.

Si vi privatne žutora khas naj či soske kontraktura kusa landstinget vaj regiona. Atunči musaj korkori te počines intrego kosta. Kodo šaj te avel sar eksemplo kliniki so keren operatsi anda kosmetične doša numa vi kaver doktoritska kliniki. But psykologične kliniki si inkerde privatne thaj naj len kontrakto kusa landstinget vaj regionen.

Te si kade ke či džanes vaj si a klinika jekh kontrakto kusa landstinget vaj regionen pušen tume maj anglal sode e vizita kostulija.

Spesialist žutipe

Pe žutimaske thana kusa spesialistura dikhes tu e doktorontsa so si spesialistura ande spetsialne buča sar e generalne doktora. Ande uni buča šaj te boldes tu tela jokvareste khaj jekh närsjukhus, kado maj but ande maj bare forura, khaj si len akutno žutipe pe bučake džesa. Butivar musaj te avel e manušes jekh remiso khatar o doktoro anda vårdcentralen.

Spesialovano puterdo žutipe si kodo žutipe so šaj te les thaj te na aves inkerdo ande bolnitsa. Kodo šaj sar eksemplo te avel morčaki klinika vaj pe jekh jakhengi klinika. Te si tut jekh spesialno nasvalipe šaj te boldes tu khaj jekh klinika so si spesialista pe čiro nasvalipe, sar eksemplo kliniki pe bokhe.

Šaj te rodes žutipe pe jekh puterdo žutimaski klinika so inkrel spesialismo khaj kames ande intrego Švedo, numa univar musaj te avel tut jekh remiso.

Diferentne spesialist doktora

Spesialist doktora si doktora si agorisarde pengo spesialist praktika sar ST-doktori. Si doktora ande but diferentne fialura kusa spesialistura. Maj baro ala generalno doktori si interno medicina, kirurgi, ortopedia thaj psykiatra.

Intern medicina si ekspertura pe hjileske – vunenge nasvalimata, peresko-porenge problemura thaj bokhenge nasvalimata. Kado si maj but pe nasvalimata khaj či trobuj operatsia feri šaj te žutij pe kusa medicina vaj kana keres jekh parujipe so paruvel čiro trajo.

Kirurgia si jekh spesialist than khaj e kirurgia si maj anglal pe nasvalimata so si andre ande e organura so si andral pa jekh operatsia. Šaj te avel kana si tut bar ande bubriki, inflamatsia ande kori por vaj kana si tut parajimata (ljumskbråck).

Ortopedura žutin nasvalimata ande miškimaske organura khaj trobuj operatsia. Šaj te avel kodo ke padžol jekh kokalo, muskulenge nasvalimata vaj parajimata ande diska (diskbråck).

Psykiatra lel sama pala manuš khaj si len psykitsne problemura sar maj phare depresi vaj problematika kusa o manušipe andral (personlighetsstörningar) vaj patsientura so si adiktovane (beroende) po alkoholo vaj narkotia. Jekh psykiatro si jekh legitimovano doktori thaj inkrel spesialismo ande psykiatri.

Žutipe kana si spesialne problemi

Ande uni landsting thaj regioni si sar eksemplo žutipe karing adiktsia pe variso thaj adiktsiako žutipe (missbruks- och beroendevård) thaj šavorengo thaj ternimatongo psykiatrično žutipe (barn- och ungdomspsykiatri), BUP. Kote keren bučara buči khaj si len spesialno edukatsia pe kodol problemura. Šaj lel pe remiso khatar vårdcentralen numa šaj vi te les kadale thanensa kontakto korkori.

Khaj e ternikane kliniki (ungdomsmottagningar) thaj kliniki khaj den informatsia thaj žutipe ande seksualne buča (sex- och samlevnadsmottagningar) biris te boldes tut bi remisosko. Kodol so bolden pe kote si maškar 13 thaj 25 berš.

Akutno žutipe

Akutne žutimaske thana si phuterde 24 časura ande e bolnitsi so inkren akutno žutipe. Kote boldes tut kana si tut nasvalipe khaj či biris te žukares maj but, sar eksemplo kana si jekh pharo nasvalipe, vaj zuralo malajipe. Šaj te dukhal zurales ando kolin, phages jekh kokalo vaj malaves tut zurales thaj avel but rat. Šaj vi te trades ando akuten kana aba san nasvalo feri ke maj čores kerel pe tuke. Te si kade ke o doktori po vårdcentralen dikhel ke trobuj tut sigo žutipe den von tut jekh remiso ande akutno bolnitsa.

Diferentne bučake grupi pe akutne kliniki

Pe akutno klinika keren buči e bolnitsake phenja undersköterskor, sjuksköterskor thaj doktora. Vi kuratora si kote.

Kuratoro del maj anglal žutipe a familjake kana si phare nasvalimata vaj kana varikhon merel. Šaj vi te den dumo kodolenge so sas marde vaj khaj nakhle jekh seksualno zor.

Doktori so dikhel tut po akuten šaj te avel jekh spesialist doktori, feri ke maj normalno avel jekh doktori tela edukatsia, jekh AT-doktori vaj ST-doktori. Mindik si jekh doktori so inkrel intrego resposebilita so šaj te žutij e doktoren so kote keren buči. Pe univeritake bolnitsake žutimaske thana (universitetssjukhusens akutmottagningar) šaj vi te dikhes doktoritska kandidatura. Von si kote te dikhen thaj te sičon, numa či inkren či soski responsebilita po žutipe.

Akutno doktoritsko maj bari responsebilita si te dikhel thaj te ačarel sar tuke si tela kodi vrama, vaj trobuj tut varisavo žutipe, te trobuj te soves kote vaj te trades khere. Butivar si vi kasave thana khaj san tela observatsia khaj šaj te ašos uni časura vaj ži po kaver džes te si kade ke o doktori kamel te dikhel so tusa kerel pe.

Univar trobuj tut žutipe ande puterdo žutipe, normalno pe jekh vårdcentral vaj pe jekh spesialist klinika. Atunči šaj o doktori ande bolnitsa te del tut remiso khaj jekh doktori so si te dikhel maj dur čiro nasvalipe. Univar musaj korkori te les kontakto kusa čiro vårdcentral te džanes pa čiro nasvalipe.

Lokalne bolnitsi thaj närsjukhus

Lokne bolnitsi thaj närsjukhus si maj tsine bolnitisi khaj naj mindik jekh akutno žutimasko than so si phuterdo 24 časura. Kate keren doktora buči ande diferentne spesialist thana. Žutipe si butivar kerdo ande puterdo žutipe kado žnačil ke džal pe khere pala e vizita. Kate si vi thana khaj šaj te ašos te si kade ke či trobuj tut avansovano žutipe sar khaj den ande e akutne bolnitsi.

To the top of the page