SO ŠAJ KORKORO TE KERES ŠAVORO

Uči temperatura khaj šavora

Feber hos barn - romska

Uči temperatura si jekh anda statoske droma te lel protektsia karing infektsi, so kerdžon khatar viruso vaj bakteri. Šavora len lokho uči temperatura, feri kodo či žnačil ke von si zurales nasvale. Važno si sar si e šavoreske kana dikhel pe leste.

Uči temperatura šaj vi te avel jekh sikajipe pe jekh maj nasul nasvalipe, vi te naj kodo normalno.

Läs texten på svenska här.

Pa uči temperatura khaj šavora

Ginadžol sar uči temperatura te si e temperatura 38,0 gradi Celsius vaj maj but. 
Statoski temperatura šaj sikavel variatsia maškar diferentne šavora. Maj važno si te dikhel pe sar si e šavoreske thaj sar inkrel pe.

Šavora kusa uči temperatura šaj vorbin rigate

Uni šavora šaj aven xasarde kana si len uči temperatura thaj vorbin rigate. Kado bušol švedicka ke von keren yra, ke zalimej. Von dikhen, šunen thaj ačaren bajura si naj čačimasa thaj šaj čudin e kaveren, sar matej. Vi tu thaj vi o šavoro šaj ačaren kado čudno thaj čores feri kado nakčiol pala jekh vrama.

Kade dikhes e statoski temperatura

Si diferentne droma te lel pe šavoreski temperatura, feri naj sa sekurne.

Pe šavora so si opral jekh berš maj sekurnoj te lel pe temperatura ando khan kusa jekh khanesko termometro. Birij te lel pe temperatura anda bul. Kodo si rekomendatsia šavorenge so si tela jekh berš.

Termometri šaj khinel pe ande apoteki. Te dikhel pe ando khan trobuj tut specialno khanesko termometri. Ginav e informatsia ande pačka vaj mang žutipe khatar e bučara ande apoteka.

Mekh o šavoro te pehenij jekh dopaš časo, ži pun miris e temperatura. Le sa kade e temperatura sako drom. Le temperatura tetehara thaj pala mizmeri thaj srin opre e temperatura.

Kade miris ando khan

Šuv opral jekh plastiko opral pa khanesko termometroski linsa. Tsirde ekcera o khan opre thaj pizde andre o termometri. Važnoj te šos andre mišto o termometri. Ke kade šaj te sikavel čores o termometri. Linsa či aresel ži palal ando khan, feri o tačipe khatar khanesko membrano sikavel e temperatura.

Kade miris ande bul

Šuv ekcera tulipe vaj ulej pe termometri te džal maj lokho andre ande bul. Termometri si te avel andre pizdino jekh ži khaj duj centimetri te birij pe te dikhel pe mišto e temperatura. Pe šavora so inke či perdžile šov šon pizdel pe feri o opruno termometri andre ande bul. Važno si te na miškij pe o šavoro, te na dukhadžol.

Toven o termometri pala sako drom so tume mirisardan o termometri.

Kana si te rodav žutipe?

Uči temperatura naj nasul anda peste, feri e doš khaj si e uči temperatura kerel ke trobuj te dikhel pe jekhe doktoros. Uči temperatura nakhel butivar korkori anda peste.

Rode žutipe direktno po vårdcentral, barnläkarmottagning vaj akutno žutimasko than te si o šavoro

  • maj terno sar trin šon thaj si temperatura pe 38,0 gradi vaj maj but.
  • si maškar trin thaj šov šon thaj si temperatura pe 39,0 gradi vaj maj but.
  • si uči temperatura thaj si zurales nasvalo.
  • hučilel kurčo (kramp) khatar e uči temperatura angluni data.
  • si uči temperatura thaj mezij ke dukhal varikhaj thaj rovel zurales but.
  • či kamel te piel vaj mezij ke šučiol avri, sara vri šuko andral ando muj vaj ke mutrel maj tsera.

Rode žutipe pe jekh vårdcentral te si e šavores uči temperatura pala štar džes.

Biris mindik te vorbis po 1177 te si kade ked aras vaj či džanes vaj si te rodes žutipe.

So birij korkori te kerav te žutij e šavores?

Jekhe šavores khaj si uči temperatura trobuj te ašol khere te pehenij thaj te avel peste. O šavoro naj musaj te ašol intrego vrama ando pato, numa či trobuj te khinjarel pe fyzične. Maj feder si te mukhel pe e šavores korkori te phenel sode o šavoro birij te avel opre.

Šavoro kusa uči temperatura si te pien butivar

Jekhe šavoreske khaj si uči temperatura trobuj te piel maj but sar normalno. Ke kade šaj o šavoro te šučiol avri. De e šavores sar eksemplo paji, safto vaj juice. Te si o šavoro khino vaj či mutrel dosta šaj e doš khaj kodo te avel ke či pilas dosta but paji.

Te si kade ke e šavores naj aptito (či kamel te xal) či trobuj atunči te xal normalno xabe. Naj kanči te xala o šavoro ekcera maj čores uni džes. De e šavores kodo so si leske drago te xaI tela kadi vrama.

Ker te avel sar maj feder e šavoreske

Normalnoj te izdran thaj te avel lenge šil kana e temperatura vazdel pe opre. Šaj te avel kade ke paja marel len. Zumav te des pe lende ghada so si lašie pala e temperatura. Kana si e šavores uči temperatura si mišto te avel maj šil ande soba, na zurales šudro. Biris te les tele paplano skurte vrami, vaj te sovel o šavoro tela jekh fatsa.

De medicina karing uči temperatura kana trobuj

Uči temperatura si statoski reaktsia pe infektcia thaj jekh drom te birij o stato te kerel defensia. Na de medicina so malavel tele uči temperatura, te si e šavoreske mišto.

Te si kade ke o šavoro rovel, či kamel te xal vaj piel thaj naj les pača pe račiate atunči biris te des medicina so naj pe recepta thaj malavel tele uči medicina kusa paracetamol. Sar eksemplo Alvedon vaj Panodil. Kadal šaj te del pe khatar trin šon, feri mindik len kontakto kusa o žutipe ži pun des medicina šavoreske so si tela šov šon.

Khatar šov šon birin šavora te len medicina kusa žutimasko substanso ibuprofen, khaj si ande eksemplo Ipren vaj Ibuprofen.

Medicina si ande diferentne formi pala šavoreske berš. Puš ande apoteka so birij čiro šavoro te lel. Inker tut pala pačkaki informatsia thaj na ker kombinatsi kusa kaver medicini.

Zumav te na les uni medicini

Te si e šavores pajeske pugnia (vattkoppor) na de medicina kusa ibuprofen vaj kaver medicini so si ande grupa NSAID vaj cox-inkerimata (hämmare). Kana si pajeske pugnia birin kadal medicini te vazden riziko pe čudne, seriozne infektsi.

Šavora so si tela 18 berš či trobun te xan medicina so inkren e substansa acetylsalicylsyra te naj kade ke doktor idas ordinatsia pe kodo. Eksemplo pe kasave medici si Treo thaj Bamyl. Kadal šaj te keren ke lel pe nasvalipe Reyes syndrom. Kado naj jekh normalno nasvalipe thaj šaj te kerel jekh seriozno godžako nasvalipe.

Trobuj e šavores antibiotika?

Univar šaj o šavoro te lel antibiotika te malavel pe tele infektsia so si e doš khaj e uči temperatura. Antibiotika šaj žutij infektsia so si inkerdi khatar bakteri, feri na khatar viruso.

Si o šavoro te ašol khere?

Jekhe šavores khaj si uči temperatura trobuj te ašol khere khatar škola vaj khatar cini škola te pehenij thaj te avel peste. Šavoren si te avel dosta but zor te birin te len partia ande grupake aktivitetura jekh intrego džes ži pun džan palpale ande škola.

Šaj te kerel pe variso te na lel pe uči temperatura?

Maj normalno doš khaj uči temperatura si ke e šavores si jekh infektsia so si kerdi pa viruso vaj bakteri. Či birij pe te kerel pe variso te na avel uči temperatura feri biris te keres variso te na lel pe infektsi. Infektsi peren pa tsine kropli ando lufto thaj kana si kontakto e manušen. Phares si te na perdžiol jekh šavoro, numa si droma so šaj kerel pe te na perdžiol pe:

  • Thov but čire vast thaj e šavoreske vast. Angla thaj pala sako xabe thaj pala toaletaki vizita.
  • Sičar e šavores te čikazi ande peski kuj, sar vorta avri.
  • Sičar e šavores te na xunavel ande nakh vaj ande jakha, ke viruso ašol maj sigo kote.
  • Mekh khelel pe o šavoro sar maj but avral, vi jivende. Viruso perel maj lokho ande khera.

Thuv khatar tobako šaj del phurdimaske infektsi

Šavora khaj si ande thana khaj von tsirden ande peste thuv khatar tobako len maj butivar infektsi ande phurdimaske thana ande penge statura sar kodol šavora khaj naj ande kasave thana.

O thuv khatar tobako hibazi ande phurdimaske membranura ke maj lokho lel pe jekh infektsia. Zumav te na inkres e šavores ande kasave thana khaj manush pien sivari.

Tsine šavora len maj butivar infektsi

Šavora len maj lokho infektsi kana si maškar 7 thaj 18 šonenge. Ži khaj 6 šon si e šavores jekh protektsia khatar kodi vrama so arakhadžilas so e dej das les kusa natikroppar so las khatar a dako agorutno pharipe kusa o šavoro.

Šavora ži khaj 2- vaj 3-berš birin te len ži khaj 12 virusinfektsi sako berš.

Rodipe te arakhel pe e doš khaj e uči temperatura

Doktori dikhel anglunes sar si e šavoreske. Šavoro bešel butivar ande čiri čank thaj o doktori dikhel ande šavoresko kirlo thaj ande khan thaj šunel po hjilo thaj pe bokhe. O doktori kikidel vi po kirlo. Univar šaj o šavoro te pašliol thaj o doktori kikidel pe šavoresko per. Univar dikhel o doktori vi pe muskuli.

O doktori musaj univar te lel prubi te dikhel savi infektsia e šavores si. Jekh pruba khatar o kirlo sikavel vaj e šavores si streptokocker, kodol si kirleske bakteri (halsflussbakterier). Univar lel pe vi jekh pajeski pruba (muter) vaj rateski pruba kana pusavel pe ando naj vaj ando vuna ando vast.  

Te trobuj lel p šavoro jekh remiso khaj jekh šavorikani klinika, khaj kerel pe univar maj but dikhimata.

Tut si čačipe te ačares

Te biris te les parča ande čiro žutipe thaj te biris te les decizi si kodo važno ke tu ačares e informatsia so tu les khatar e žutimaske bučara. Puš pušimata kana tu či ačares. Šaj vi te manges te les e informatsia skirisardo te biris te ginaves kodo tuke ande pača. Te si kade ke či vorbis švedicka vaj šunes čores si tut atunči čačipe te les žutipe khatar jekh tolmačo.

Kade funktsionulij uči temperatura

O stato reglulij korkori peski temperatura thaj funktsionulij maj feder kana si jekh temperatura krujal 36,0 thaj 38,0 gradi. Statoski temperatura parudžol tela intrego džes. Maj tsinoj pe račate thaj maj učoj pala mizmeri.

Uči temperatura si e statoski normalno reaktsia pe infektsi, so si kerde khatar viruso thaj bakteri. Protektsia karing viruso thaj bakteri vazdel e temperatura. Viruso thaj bakteri baron maj čores ande temperaturi opral 37,0 gradi.

Uči temperatura si normalno kana si virusoske infektsi sar trožna, xas thaj kirleski dukh.

Uči temperaturako kurčo (kramp) naj normalno

Kerdžol ke šavora len kurčo khatar e uči temperatura. Maj but anda e šavora či len soxa kurčo, vi te si len uči temperatura. Kado šaj te mezij zurales čores kana kado kerel pe, feri kado naj nasul.

Kana jekh šavoro lel kurčo khatar e uči temperatura angluni data si atunči te rodes žutipe pe jekh  vårdcentral vaj akutno žutimasko than. Kado trobuj te kerel pe te džanel pe ke o kurčo si khatar e uči temperatura thaj te na avel kaver nasvalimata.

To the top of the page