Vaccina pe covid-19
Vaccination mot covid-19 - romskaO covid-19 si jek nasvalimos kaj zurales pherel. Te les e vaccina si o maj lasjo drap pe kado te na nasvajves zurales vaj te na meres ande kado nasvalimos. E vaccina shaj vi azjutjil te tsinjarel o pherdzjimos kathar o covid-19 maskhar le manush. Anda kodo si zurales imortanto te len sar maj but dzjene e vaccina.

Tjiri regiona motsol sar te dzal e vaccinatsija. Kontrolulin ke alosardan tjiri regiona maj opre pe patrin te reses vorta informatsija.
Tji putjines anda vaccina pe covid-19.
Tu alos tji kames te les e vaccina.
Kana shaj lav e vaccina?
O Folkhälsomyndigheten das e rekomendatsija kana le manush shaj len e vaccina. Maj anglal den le manushen kaj beshen ande phurenge khera, manushen save si opral e 65 bershenge aj manushenge kaj keren butji nasvale manushentsa.
Savorrenge save pherdzjile 18 bershengen vaj maj phure avla dini e vaccina te kamena la.
Vi te sas tu covid-19 si e rekomendatsija te les e vaccina.
Vaccinationa pala covid-19 andě Dalarna
Aba line-pe ě vaccinationa pala o covid-19 andě Dalarna. Kate šaj džines kana aver-fjalora grupi si len pravo te len e vaccinationa andě Dalarna. E vrama naj exaktno thaj šaj parodžol. Zaličil pe sode draba bisadžol kaj ĕ regiona Dalarna thaj pe soske vrama.
Te si tur pošimata pa vaccinationa pala Covid-19 šaj les kontakto le nationaloske o center pala informatzia pe 113 13 vajke pe čiri špita/doktoro pasha tute.
Godola kaj trubulen vaccinationa len pravo vrama, lĕ Folkhälsomyndigheterna kerde jekh plano le thěmeske kon te džal anglunes. Godola kaj len angluni pravo bušhon FAS 1:
FAS 1, vaccinationa maškaral Januari - Mars
Tu kaj bešes pe specialno phurenge-khera (SÄBO)
Lě manušh kaj bešen pe specialne phurenge-khera aba dine vaccinationa andě Dalarna. E vaccinationa pala godola kaj akana so mučin-pe andre si len pravo te den len sig maj sig. Naj tut slobodia te manges vrama pala tuke korkorro vajke jekh te marel tuke andar e familja te len tuke vrama pala vaccinationa.
Tut kaj si hemsjukvård vajke hemtjänst (vi alarmo te san) Kana keres butči Phurensa
Tu kaj keres butči lĕ phurensa (vi o alarm) katar jekh andar e kommuni and Dalarna. Gado špita vajke doktor kaj san maj pašhe ka len kontakto tusa vajke bišaven tuke jekh líl vajke maren opre pe čiro telefono kana si tut vrama pala vaccinationa, thaj vi fajma le manušhensa kaj trajis lensa ando čiro kher.
Jekh manušheske kaj trajil jekh manushesa kaj kerel butči le phurensa si les/la pravo vaj maj sar avrende te lel e vaccinationa. O gindo si te les sama pe godo manušh kaj kerel butči vajke godola butčara kaj musaj te soven kote univar pe phurenge-khera te na peren jekh avreste.
Tu kaj keres butči lĕ phurensa šaj les vaccinationa ando čiro kher. Godi špita kaj si tuke maj pašhe bišaven vajke jekh líl vajke maren opre tuke pe telefono pala vaccinationa.
FAS 2, vaccinationa maškaral o Februari - April
Tu kaj san ande lĕ beršh 65 vajke maj phuro/phuri
Manušh kaj si len lě beršh 75 vajke maj pure bisadžol jekh vrama pala vaccinationa vajke pe líl vajke maren opre tuke pe telefono.Godola kaj si e maj phure len pravo anglunes.
Tu kaj san maškaral 65-74 beršh ka len informatziona pe jekh líl sar te džan andre pe e rig 1177.se te diken kana si vrama tuke.
E vrama pala vaccinationa džan pe lě beršh kon si maj phure, džan anglunes: 75-79 beršh pala godo: 70-74 beršhenge thaj statne si lě beršh 65-69. E vaccinationa si andi špita/doktoro pašha tumaro kher.
Gado trubus te keres: Dža andre 1177.se Čide čiro doktoro thaj špita ,rode kaj ašel ”Boka tid för vaccination mot Covid-19” (Le vrama pala vaccinationa pala Covid-19) E systema pala vrama te les vaccinationa si pe čhib švediška, te trubul tu adžutimos atunči muk jekh narato/baratkinja te šaj tolmačil tuke so ašel. Trubul tut jekh švediško manušhengo-nummero thaj jekh e-legimatzia.
Trubul tut adžutimos pala vrama?
Mar opre kaj Region Dalarna supporto pe 010-249 92 88. O supporto si puterdo Lunžine gi-kaj Paraštune katar lĕ 08.00-16.00 thaj šaj des duma vajke pe švediška vajke englišhiška. Te trubul tut adžutimos šaj pušhes jekh barato vajke baratkinja te tolmačil tuke. Šaj manges vi lendar jekh tolmači pala čiro čhib.
Šaj manges vi adžutimos te les vrama pe vaccinationa te naj tut švedisko manušhengo-nummeri vajke e-legimatzia.
Kana les vrama pala vaccinationa atunči pušhen tut andar čiro sastimos thaj te si tut varesosko allergia, te sas tu varekana reaktiona pe aver vaccinationa.
Respeklisar čiri vrama pe vaccinationa thaj kana si tut pravo, e špita si len pravo thaj slobodia te len tele čiri vrama te či san jekh andar e grupi FAS 1 vajke FAS 2.
1177 pe telefono naštin te adžutin - tut te les vrama pe vaccinationa.
Tu kaj si tut specialno rama/líl pe nasvalimata vajke bešen jekh-avrensa.
Tu kaj vorta so naklan jekh operationa pe kokalo vajke parodzan varesoski organi ando stato, vajke trajis jekhesa kaj nakle godo.
Tu kaj den tut dialys, vajke trajin jekhesa kaj nakel gado.
Tut ka den e vaccinationa pe tumari špita maj pašhe pe special-špita.
Manušh kaj si len LSS thaj assistansa
Tu kaj si tut adžutimos katar LSS (O zakono pala o service kaj manušh kaj trubul adžutimos) Gado zaličil vi le phurenge vajke ternenge kaj len adžutimos katar o socialförsäkringsbalken. Manušh kaj si len godo ka bišadžol jekh líl lenge vajke maren opre pe telefono kana si lenge vrama te len vaccinationa.
O personalno kaj keren butči ande špiti
O personalno/manušh kaj keren butči ande špita pašha lě patientera thaj šaj nasvavon ande Covid-19. Tu ka les vrama te les e vaccinationa maj sig katar e manušh kaj dine tut e butči.
FAS 3, Lě vaccinationa lelpe maškaral o April - Maj
Tu kan san 60-64 beršh
Naj inke informatzia kana bišaven informatzia sar te keren vorta akana, thaj naštin te len vrama pe vaccinationa.
Tu kaj nastis te inkeres e slobodia thaj pravo te na les o Covid-19
Gado si sar exemplo manušh kaj bistren, maj but informatzia avel angle kana si vrama te len vaccinationa.
Tu kaj san 18-59 beršh thaj si tut maj baro risko te nasvavos
Gado si le manušhenge kaj aba si len nasvalimata Covid-19 vajke nasvalimata pe Džilo,vuni, Diabetes vajke Downs syndrom thaj šaj nasvavon mag sigo. Maj but informatzia avel maj angle kana šaj aresen te len e vaccinationa.
FAS 4 vaccinationa maškaral o Maj - Juli
Savorenge so nakle 18 beršh
Savorenge kaj nakle 18 beršh vajke maj phure thaj naj len nasvalimata. Nastin inke te thol tumen ando redo vajke te len vrama pala e vaccinationa. Kaj bišadžol líl savorenge sar te džas andre pe rig 1177.se thaj kote šaj dikes kana si čiri vrama.
Kaj šaj lav e vaccinationa andi Dalarna?
Lĕ vaccinationa FAS 1 - FAS 3 ka den ande špiti, čigne špiti vajke phurenge-khera. O FAS 4 ka den e vaccinationa vajke ande špiti pašha vajke ande bare thana sar differentne bari sala ando foro vajke gav.
Kaske naj e vaccina rekomendovano?
Glati aj ternimata save si 17 bershenge vaj maj terne naj lenge e rekomendatsija te len e vaccina. Vi tuke kaj san phari naj rekomendovano te les e vaccina.
De duma le doktorosa te kames te dzjanes so si aktualno tuke vaj tjira glatake.
De duma le doktoresa te sas tu maj anglal allergicno reaktsija kana lan variskoski vaccina, vaj kathar varisosko drap, vaj kathar variso so halan aj musajsas te dzjas kaj o doktoro sakodo dzjes.
Kadja dzjal kan les e vaccina
Den tu e vaccina suvjasa ando vas. Trubul te les duj suvja. E suvja tji den tu ande jek data, den le tuke tela duj ruzni dati.
Si tu tsirrutsa protektsija kathar e angluni suv. Si tu jek lasji protektsija pe covid-19 kathar e duj kurke de kathar e dujto suv.
Si tu pravo te manges e informatsija kathar e spitake manush kana les e vaccina.
Push tu te si variso kaj kames te dzjanes.
Shaj lav e vaccina kana sim nasvalo?
Te na les e vaccina te si pe tu gorntjka vaj te si tu symtomura pe covid-19.
Sar avela mange maj palal?
Shaj dukala tu o vas, vaj dukala tu o shero, vaj avesa tjino e anglune 24 tjasora pala vaccina. Shaj vi avla tuke shil, shaj vazdelape pe tu gorontjka aj shaj dukana tu le mjenstji aj le muskuli.
Naj shodo te vazdenape kasave tsinorre symtomura aj si te hasajven pala varisode dzjes.
E spitake manush si te raportulin andre kaver problemura kathar e vaccina
E spitake manush raportulin kaj le raj kaj bushon Läkemedelsverket te lena sama vaj te gindona ke si varisoske problemura kathar e vaccina. (sweditska)
Vi tu voja te les lentsa kontakto te gindosa ke variso naj kadja sar kaj trubul kathar e vaccina. (sweditska)
Naj dar kathar e vaccina?
E vaccina pe covid-19 si kontrolovano sakadja zorales sar e kaver vaccini. Bute manushen dine e vaccina aj le doktorura kaj keren butji kadalesa studulisarde e effektura.
E bare doktura anda but thema tjidepe aj kerde kadja butji te araken e vaccina. But thema aj koperatsiji pa intrego lumja thode but love pe kadja butji. Andakodo kadja fugo arakle avri aj kerde kadja vaccina.
Pe patrin Så fungerar vaccin shaj dzjines aj dikes filmura pa vaccina (sweditska).
Maj dur si te inkren e zakonura te hantsol o pherdzjimos kathar o covid-19
Si te inkres maj dur e zakunora kathar e raj vi kana lan e vaccina.
De kathar jek zji kaj le duj kurke de kathar so lan e dujto suv dzjal jipun si tu jek lasi protektsija. Sajek si jek tsinorro riziko ke shaj nasvajves vi te lan e vaccina.
Si vi jek tsinorro riziko ke shaj pheres o viruso maj dur vi te na avesa nasvalo, jek exemplo si te avla tu o viruso pe tjire vas.
Inke tji dzjanas mistho sode vramja e vaccina del protektsija.