Region Västmanland ställer in alla planerade operationer vid sjukhusen i Västerås och Köping. Personal på sjukhusen informerar berörda patienter om återbud via telefon.

Har du frågor kring din planerade operation? Kontakta då din mottagning eller klinik. Du hittar kontaktinformationen på din kallelse.  

Se frågor och svar om inställda operationer i Västmanland

KORKORIDIKHIBE ČHAVE

Dukha ko kan

Ont i örat - romska

Te dukhal manuše o kan odova i but obično sar maškar o bare adžahar maškar o tikne. Ko čhave odova ovela taro šudardipe ja pale tari kanengiri inflamacija. Ko bare odova ovela obično taro eksemi (rana) ko šunibaskoro kanali. Obično odova nakhela korkori pestar ama disavo var trebela te del pe iljačija.

Undersökning av örat med otoskop. Fotografi.

Ko akava teksti vakerela pe bašo obična soskipa bašo kaneskiri dukh, so šaj te kere korkori hem keda trebela te rode pomoč ko doktori.

Läs texten på svenska här.

Razna tipija dukha ko kan

E kane isi trin kotora, avruno kan, maškaruno kan hem andruno kan. Skroz andre ko šunibaskoro kanali ie kaneskoro davuli. Anglo kaneskoro davuli i o mašakruno kan, kova i jek tikno phravdo than kova i normalno pherdo gasea.

I dukh ko jek ja pale ko solduj kana šaj ovela taro pherdo razna soskipa. Šaj te ovel tut jek viruseskiri infekcija, infekcija bakteriencar ja pale jek inflamacija ko šunibaskoro kanali. But vare i pharo te džanel pe soske manuše isi dukha ko kana.

Dukh ko kana keda manuš i šudardo

Ko jek virusikano šudardipe tegani o nakh hem o mujandral/ždrelo ovena inflamirime. Tegani o muj andral dičhola lolo hem iritirimo hem tegani šaj te dukhal o krlo. Ko jek asavko šudraripe tegani i obično manuše te ovel pharipa e jagaja/temperaturaja, čhijnibaja hem khujnibaja. Tegani šaj te dukhan hem o kana. Odova šaj ovela taro pritisko ko kana odoleske so sapani sanimortik/sluzokoža ovena šuvle.

O šudardipe kerela phareder e sapane sanemortikake  ko nakh hem ko kana te arakhel pe taro bakterie kola so šaj te keren te ovel kanengiri inflamacija. Hem o saste manuša šaj te ovel olen akala bakterie palo nakh. E tikne čhaven obično isi odova, a o bare hari retko. E bakterienge tegani dela pe šansa te nasvaljaren tut  keda ko primer jek infekcija phravela olenge drumo.

Dukh ko kana tari kanengiri inflamacija

E kanengiri inflamacija i obično ko čhave hem olende odova ovela taro šudardipe. Hem e baren šaj te ovel kanengiri inflamacija, ama olende odova nane obično. Ki jek kanengiri inflamacija ovela pumb ko maškaruno kan hem o kaneskoro davuli šuvljola hem loljola. E kaneskoro davuli šaj ikljola hari avri  hem tegani na mrdinela sar so trebela.

Keda isi kanengiri inflamacija tegani dukhala o kan. Odova i odoleske so i sapani sanimortik/služokoža i šuvli hem o pritisko taro maškaruno kan bajrola hem kaj o kaneskoro davuli i inflamirimo . Odoleske i dukh i bareder keda manuš pašljola, tegani o pritisko ko maškaruno kan bajrola. Sar e tiknengere adžaher e barengere kana šaj te phandljon hem sa džikote isi olen inflamacija te na šunen šukar. Manuše šaj hem te ovel temperatura/jag. I jag i obično ko čhave soj tikneder taro jek berš, ko bareder čhave hem ko bare manuša odova i hari na obično.

disavo var/puti o pritisko ko maškaruno kan i odoborom baro so phajrola e kaneskoro davuli, angleder te phajrol tegani dukhala but palo odova i dukh sigate ovela hari tikneder. Keda phajrola e kaneskoro davuli tegani taro šunibaskoro kanali ikljola phumb. Obično e kaneskoro davuli sasčola korkori pestar hem obično palo odova na ovela disave pharipa. Keda phajrola e kaneskoro davuli šukar i te džal pe ko doktori odoleske so i inflamacija trebela te sastljarel pe antibiotikaja. Odova i odoleske so i e kanengiri inflamacija i odoborom bari so phajrola e kaneskoro davuli.

Dukh ko kan keda isi kanengoro katari

Keda ovela kanengoro katari tegani khedela pe pani ko maškaruno kan. Odova i odoleske so i sapani sanimortik ko kaneskoro davuli šuvlili hem našti te phravdžol kaj te šaj te kerel o pritisko te ovel maškaruno. Tegani ovela pritisko telal hem šaj te khedel pe pani kova pherela sa ja pale jek kotor taro maškaruno kan. Odova kerela e kaneskoro davuli te našti te mrdinel but, e glasoskere talasija ovena potikne hem jek vreme o šunibe ovela bilačhe. Tegani osetinela pe sar te phene isi kapako ko kan hem o glasija na šundžona šukar.

E čhaven obično ovela jek kanengoro katari palo jek šudraripe ja pale kanengiri inflamacija. Akava pharipe obično nakhela korkori pestar hem na trebela te lel pe antibiotika. Tu sar baro manuš šaj te ovel tut pharipa  e panjea ko maškaruno kan ko primer te našti te kerdžan te ovel tut phudimalo pritisko  keda ujraja ja pale keda džaja telo pani. Obično isi hem e bare manušen problemija e šudardipaja ama o pharipa obično nakhena korkori pestar. Keda kereja phudimalo pritisko tegani akala pharipa nakhena posigate. Akala pharipa te na nakhle korkori pestar palo disave kurke tegani tu sar baro manuš trebela te dža ko doktori. Odova važinela angleder sa te isi tut pharipa tari jek strana.

Dukh ko kan keda isi rana/eksemi ko šunibaskoro kanali

Dukh ko kan šaj te ovel hem odoleske so tu sar baro manuš  ja pale tlo čhavo astardža jek inflamacija ko šunibaskoro kanali. Bašo odova vakerela pe rana/eksemi ko šunibaskoro kanali ja pale eksterno otiti. Tegani i mortik ko šunibaskoro kanali uli iritirimi hem inflamirimi.

Keda isi rana ko šunibaskoro kanali tegani na funkcirinela e kaneskoro korkori čistiba sar so trebela. Odova šaj kerela o šunibaskoro kanali te ovel iritirimo hem te handžol. Disavo var i inflamacija ovela dosta seriozno. Tegani šaj e šunibaskoro kanali te šuvljol, šaj te dukhal hem šaj te lel te thavdel taro kan disavo phanjalipe so khandela bilačhe hem so lepinela. Ko disave situacije šaj te kerdžon kovle kore hem othe šaj te bajrol rana ja pale bakterie. Tegani te phanlilo e šunibaskoro kanali sa ja pale jek kotor  tari rana, šuvlipe, panjalipe ja pale taro mortikakere čelije tegani o šunibe tiknjola momentalno. Odoleske so o glasija avrijaldan resena popharo dži ko kaneskoro davuli.

Tikne rane/eksemija ko šunibaskoro kanali i but obično specijalno ko manuša so plivinena ja nandžona but. Odova i obično isto keda manuš koristinela pošomale kašta čistibaske o kana ko šunibaskoro kanali. But i lokheder te astarel pe eksemi ko šunibaskoro kanali ki jek tati hem sapani klima. Odoleske i polokho i te ovel manuše asavke pharipa ki Švedija nilaeske ja pale keda džala pe ko drumo ko tate phuvja.

Dukh ko kan taro javera soskipa

Ko retko slučaja šaj manuše dukhala o kan odoleske so khudža diso andre ko šunibaskoro kanali. O tikne čhave šaj čhivena ko kan merikle, bara ja pale javera hurde buča.Hem insektija šaj te khuven andre ko šunibaskoro kanali.

Khujbe ko kan, ko primer topkaja/loptaja šaj te kerel te phajrol e kaneskoro davuli hem te kerel dukh, ratvaribe, šunibaskoro tiknjaribe hem disavo var šaj te kerel te kaljol manušeskiri godi. Akala buča šaj te oven hem keda džala pe telo pani ja pale keda ujrala pe – keda manuš na resela te phudel o pritisko sigate.

Keda trebela te rodav pomoč?

I dukh ko kan obično nakhela korkori pestar hem but retko trebela te džal pe ko doktori bašo ple pharipa.

Tu šaj džaja ki ambolanta ja pale ko dežurno te trebindža tuke ja tle čhaveske arakhibe/pomoč te .

  • Isi tut dukh ko kan hem i dukh te na uli pohari 24 sahatenge
  • thavdela tlo kan
  • handžola tlo kan hem tej šuvlo ko šunibaskoro kanali buteder taro duj dive hem raća.

Dža direktno ko akutno odelenje tut ja pale tle čhave te 

  • isi dukh ko kan hem te osetinela kaj i kočimo ki men hem te osetinela pe but slabo hem čhindo
  • isi dukh ko kan, te isi temperatura/jag hem te osetinea tut but nasvalo
  • šuvlilo hem loljilo palo kan ja aple o kan te osetinela pe ferdimo avri.

Kontaktirin pale e ambolanta te isi tut pale pharipa e kaneskere dukhaja ja pale te thavdela diso taro kana mada nakhle trin dive sar geljan ko doktori hem dikhljardža tut.

Kontaktirin e ambolanta tu sar baro ja pale tlo čhavo pali jek kaneskiri inflamacija  te osetinela pe kaj o kan i phanlo, slabo šunibe, te šundžola zvonibe ja jek zvuko sar pip  buteder taro trin masek. Tej o pharipa bare tegani ma adžiker but dža ki ambolanta.

Tu šaj uvek te telefonirine ko sjukvårdsrådgivning ko telefoneskoro broj 1177.

So šaj te kerav korkori?

Obično e kaneskiri dukh nakhela korkori. Isi disave buča so šaj te probine kaj te ločhare o simptomi.

Iker o šero uče

Sar e tiknenge adžahar e barenge i pošukar lenge keda isi olen dukh te ikeren o šero ko uče. Tegani tiknjola o šuvlipe ko nakh hem kana hem odova tiknjarela i dukh. Šaj te ovel šukar hem te sovel pe ko učo. Odova šaj kerea čhivindor uče šeranda. Tu šaj te ikere o šero ko uče te čičan telo madraci tare šereskiri strana jek eksta šerand.

O čhave soj tikneder taro jek berš šaj probinea te čhive olen ko phirajbaskoro gono. Tu šaj mukhea e čhave te bešel ki kočak ja pale ki čhavorikani stolica. Tu šaj kerea te ovel uče e šereske te čičan tare šereskiri strana ko primer thule ljila telo madraci.

Nakheskoro sprej na pomožinela premal kanengiri inflamacija ama kerela te lel pe vogi (dišinel pe) lokheder

Mukhljaribaskere  nakheskere kapke hem nakheskoro sprej tiknjarela e nakheskoro phanljojbe hem kerela te šaj te lel pe vogi lokheder keda manuš i šudardo. Ama odova na pomožinela baši kanengiri inflamacija. Odova važinela sar e čhavenge adžahar e barenge. Ma le o mukhljaribaskere nakheskere spreja buteder taro deš dive. Odoleske so odova šaj te phandel o nakh hem tegani pharo sastarela pe odova.

Heljar o nakh salinea (mukhljarin natrium hloridea)

Tu šaj te probine te heljare o nakh salinea. Isi gotova kerde salinia sar kapke ja pale sprej hem kinena pe ki apoteka. Tu šaj kerea salini hem korkori adžahar so heminea 1 ml lon ko 1 decilitri pani. Akava trebela te kejrol hem te šudrol. Kaj te šaj te čhive akava pani ko nakh tuke ka trebel jek specijalno halati heljaribaske nakh ja pale jek tikni plastikani tuba. Solduj kinena pe ki apoteka.

Bireceptakere iljačija ločharena i dukh

O bare šaj koristinena o bireceptakere dukhčhinavibaskere iljačija so isi olen paracetamol ja ibuprofen. O paracetamol isi ko primer ko Panodil. Ibuprofen ko primer ko Ibumetin.

Tej tlo čhavo tikneder taro šov masek tegani trebela te vakere jekhe medicikane phenja ja pale doktorea angleder te de ola/ole o iljači kori so isi ibuprofen. O čhave so isi olen pherde šov masek šaj dela pe olenge iljačija kori so isi ibuprofen. Primer bašo asavke iljačija i Ipren ja Ibuprofen Apofri. But i važno te čitine šukar so terdžola ko paketi te šaj te del pe točno doza e čhaveske.

Ma le disave iljačija

O čhave soj tikneder taro 18 berš so isi olen jag na trebelate len iljačija so isi olen acetylsalicyl kiselina (aspirini), sar soj ko primer Treo hem Bamyl, angleder te vakere jekhe doktorea.

Tipsi sar šaj te ločhare i rana/eksemi ko šunibaskoro kanali

I rana ko šunibaskoro kanali obično nakhela korkori pestar, sar ko bare adžahar ko tikne ama odova šaj but te handžol. Kaj te šaj te ločharel pe o pharipa ka ovel šukar te ikerel pe o kan šuko keda tuširineja koristindor khilali pošom, kanengere zapušačija ja pale nandžojbaskiri sadik. Odova šaj te kerel te nakhel odova pharipe. Tu sar baro manuš šaj te probine  kanengoro sprej bašo rane/eksemi ko šunibaskoro kanali, odova kinela pe ki apoteka. Akava spreji šaj čhivela pe hem e čhavenge so isi olen pherde pandž berša.

Phudindor o pritisko ko kana pomožinela bašo kanengere pharipa

O šunibe šaj te ovel momentalno hari bilačho pali kanengiri inflamacija – o pritisko ko maškaruno kan te ulo hari javer. Tegani šaj te pomožinel e pritiskoskoro jek rasporedibe. Odova kereja adžahar so ikereja tlo nakh hem probinea te phude vozduh taro nakh. Tegani o lufti bastrinela pe upre ko kanengoro davuli. Ovela lokheder te rasporedinel pe o pritisko te koristindža pe nakheskere kapke ja pale nakheskoro sprej kova so tiknjarela o šuvlipe ko ki sanisapanimortik. Kaj te šaj te pomožinel pe e tiknečhavenge te rasporedinen o pritisko de le/la diso te piel tari flaša cuckaja. Ki apoteka isi buča kinibaske bašo odova.

Šukar i te phudel pe taro nak keda manuše isi pharipa ko kana taro ujribe avioneja.

Kaneskere pharipa hem o nandžojbe

Keda isi manuše kaneskere pharipa dukhencar hem te thavdena o kana tegani na trebela manuš te nandžol. Te sine tut kanengiri inflamacija hem te pharilo e kanengoro davuli tegani tu trebela te izbegine pani ko kana disave kurke palo čhinajbe o thavdipe taro kana. Tu šaj te le khilali pošom ja pale kanengere zapišačija keda ka nandžove ja pale tuširine tut.

Dikh te na džal tuke pani ko kana odma pali operacija, te čiča pe tuke ja pale tle čhaveske disavi cevka ko kana. Palo disave kurke šaj te nandžove ama te na čhive tlo šero ko pani poviše taro jek metro telo pani.

Sastljaribe

E kaneskiri dukh obično nakhela korkori pestar. Kaneskiri dukh taro šudardipe  hem kaneskoro katari na sastljarela pe antibiotikaja.

Disave kaneskere inflamacije sastljarena pe antibiotikaja

Sa e bare manušenge hem disave čhavenge trebela sastljaribe antibiotikaja keda isi olen kaneskiri inflamacija tari bakterija. E kaneskiri inflamacijakoro sastljaribe  nane sa jek odova zavisinela taro berša, odoleske so o riziko bašo komplikacije meninela pe e beršencar. 

Okola so trebena te sastljaren pe antibiotikaja I:

  • Čhave tikneder taro jek berš.
  • Čhave tikneder taro duj berš so isi olen kanengiri inflamacija ko solduj kana.
  • Čhave bareder taro 12 berš hem bare manuša.
  • Sa o čhave hem bare manuša so isi olen pharakredo kanengoro davuli.

Ko čhave taro jek dži ko dešuduj berša nakhela e kanengiri inflamacija obično bizo antibiotika. Ama hem e kanengiri inflamacija trebela te sastljarel pe e :

  • Ečhave te isi bari jag/temperatura.
  • E čhave te isi but dukh ko kan mada dindža pe oleske bireceptikane iljačija čhinavibaske i dukh.
  • Diso sikavela kaj i infekcija šaj te buvljol ja pale te isi e čhave javer baro nasvalipe.

I rana/eksemi ko šunibaskoro kanali sastljarela pe kanengere kapkencar

Odova soj i najvažno keda sastljarela pe i rana ko šunibaskoro kanali i te ikerel pe i higiena. Disavo var tari higiena ov sasčola. Ko disave slučaja šaj dela pe recepta bašo kanengere kapke. Obično ko odola kapke i jek kombinacija tari antibiotika, kortizoni hem ljušpengoro iljači so mudarela olen. I antibiotika pomožinela te isi tut jek bakterijakiri infekcija a o kortizoni pomožinela baši inflamacija, koja so kerela te handžol hem te šuvljol.

Tej e šunibaskoro kanali but šuvlo tegani šaj dela pe tuke jek tikno kompresigaza kote so isi jek šudribaskoro iljači . Bašo akava vakerela pe tamponadi. Keda ka nakhel o šuvlipe tegani šajte le te sastljare e kanengere kapkencar.

Ko disave situacije i inflamacija šaj te buvljol ko avruno kan. Tegani ka trebel antibiotika ko hapengere forme.

Cevka ko kan

Okola čhave hem bare manuša so isi olen but pharipe panjea ko kan ja pale te iranela pe i inflamacija but vare tegani šaj te operirinen jek cevka ko kan. E barenge kerela pe odoja operacija lokalno sovljaribaja/opivkaja a o čhave  obično sovljarena pe. E čhaven šaj te ovel jek barardi žlezda andre palo nak tegani hem oj operirinela pe. Odova kerela pe i žlezda te kerela  tangipe e kaneskere davuleske ja pale te kerela o čhave te herčinel.

Ki akaja operacija čhivela pe  jek tikni plastikani cevka ko kaneskoro davuli te šaj te khuvel vozduh ko maškaruno kan. Odova kerela e kaneskoro davuli te šaj te dvižinel pe polokhe hem khedela pe pohari pani  palo kaneskoro davuli. Odova kerela o šunibe te ovel pošukar hem šaj te tiknjarelo riziko bašo neve kaneskere inflamacije.

Dikhljaribe

Kaj te šaj te dikhljarel pe o kan o doktori koristinela jek otoskopi. Ov dičhola sar jek držači jekhe sane cevkaja upre hem lampaja . Disavo var o doktori koristinela kanengoro mikroskopi, kova so dičhola sar jek dvogled.

O doktori dikhela sar dičhola e kaneskoro davuli, te isi disavo pani palo kaneskoro davuli, sar terdžola o pani hem dali e kaneskoro davuli mrdinela Phudindor ov/oj jek baloni šaj phudela pe lufti prema e kaneskoro davuli kaj te dikhel pe dali mrdinela. Disavo var o doktori koristinela diso kaske so vakerela pe timpanometri, odolea dikhela pe e kaneskoro davuleskoro mrdibe hem o pritisko ko maškaruno kan. O doktori čhivela jek tikno kovlo čepi ko šunibaskoro kanaleskoro phravdipe hem čhivela jek aparati ko čepi. O aparati mukhela pestar zvuko sar titibe. Akava dikhljaribe na kerela dukh.

E šunibaskiri kanaleskiri rana/eksemi šaj te kerel pharo te dikhel pe e kaneskoro davuli. Odova šaj te kerel pharo e doktoreske te dikhel dali isi javera kaneskere problemija osim kotar i rana/eksemi. Odoleske hem ko čhave hem ko bare angleder sa sastljarela pe i rana. Palo odova manuš pale džala palo disave divesa bašo javer dikhljaribe.

Zaraznoj i dukh ko kan?

E kaneskiri infekcija, e kaneskiri inflamacija hem e kanengoro katari nane zarazno. Ama ola astarena pe e šudardipaja. E šudardipaskoro virusi buvljarela pe but lokhe. I zaraza buvljarela pe ponodori vastea hem javere direktno kontakteja. Tu šaj te probine te izbegine te zarazine javeren odolea so khujnea hem čhijnea ki tli baj hem probin te thove tle vasta počesto.

E šunibaskiri kanaleskiri rana/eksemi nane zarazno ama odova so ikljola taro kan othe šaj te ovel bakteria soj zarazno.

So šaj te kerav te na ovel dukh ko kan?

Pharo i te čhinavel pe te na ovel e čhaven ja pale e bare manušen šudraribaskoro virusi, kova i but vare o soskipa baši dukh ko kan.

Pharo i te izbeginel pe e kanengiri inflamacija

Sar baro manuš o riziko te astarel pe kanengiri inflamacija i but tikni. Ama šaj te ovel pharo te izbeginel pes skros kaneskiri inflamacija ko čhave. Akala buča šaj te pomožinen:

  • De čuči tle čhave ponodori – te dea tle čhave čuči. O dejbe čuči isi ole jek arakhibaskoro efekti ko čhaveskoro jekto berš.
  • Izbegin o thuvjale thana odoleske so o thuv kerela e čhaveskere služokoža te ovel buteder osetlivo ko infekcie.

O čhave hem o bare so astarena but vare kanengere inflamacie šaj te operirienel pe olenge jek tikni cevka ko kan. Odova tiknjarela o riziko te astarel pe but kanengere inflamacie.B.

Adžahar šaj izbeginea e šunibaskoro kaneleskoro eksemi/rana

Ma čepkin but o kan. Odova smetinela bašo naturalno korkori pestar čistibe e šunibaskoro kanali. Tu šaj te astare šunibaskoro kanaleskoro eksemi/rana te nandžvea but često ja pale te čistinea o kana često.

Šukar i te koristinel pe kanengere arakhibaskere slušalke hem slušalke so umlana urpo kana a na okola so čhivena pe andre ko šunibaskoro kanali.

Tu so čhivea tuke čenja probin te čhive tuke asavke čejna soj testirime hem so preporučinena pe bašo alergie. O alergie hem o rane so ovena ko avruno kaneskoro kotor šaj lokhe te buvljaren pe ko šunibaskoro kanali. Šukar i te koristinel pe šamponi hem sapuni soj testirime bašo alergie.

Te isi tut šunibaskoro aparati važno i te luftirine e šunibaskoro kanali

Tu so koristinea šunibaskoro aparati ma bistre kaj i šukar te luftirine e šunibaskoro kanali odolea so ikalea o aparati keda na koristinea ole. Važnoj te čistine o kotora te na džal disavi bakteria andre ko šunibaskoro kanali.

Te isi tut but vare šunibaskoro kanaleskoro eksemi/rana, šaj te ovel pošukarte koristine aparati so čhivela pe palo kan a na so čhivena pe andre ko kan.

Komplikacie hem javera nasvalipa

E kaneskiri dukh obično nakhela korkori pestar palo disave divesa. Disavo var palo sastljaribe e kaneskiri inflamacia šaj te ovel panda pani palo e kaneskoro davuli. Odova šaj te kerel momentalno o šunibe te na ovel sar so trebela. Šukar i te kontaktirinel pe doktori te isi akava problemi buteder kurke ja pale te ulo phanda po bilačhe. O čhave soj teleder štar berša hem so sine olen inflamacija ko solduj kana trebela te džan ki kontrola palo trin masek. I kontrola kerela pe taro doktori ki ambolanta. Te dikhlja o doktori kaj o šunibe nane sasto sar so trebela  ja pale tej e kaneskoro davuli nasvalo tegani dela pe jek uput/bičhalin ki kanengiri – nakheskiri – krleskiri ordinacija.

Mastoiditis hen javera komplikacie

Ko retko oviba e kaneskiri inflamacia buvljarela pe hem kerela komplikacie. O Mastoiditis značinela kaj e kanengiri inflamacija buvlili ki kokaleskiri kora palo kan. O simptomi i bare dukha palo kan, jag hem pharipe ko kan. Ko tikne čhave o komplikacie šaj avena odoborom sigate so na resela pe te dikhel pe e kanengiri inflamacia. Akava nasvalipe i but seriozno. Te mislinea kaj tu sar baro manuš isi mastodoidi ja pale e čhave tegani dža sigate ko akutno/sigdumodejbe. O manuša so isi olen mastodoidi ačhona ki bolnica/nasvalengoro kher hem dela pe olenge antibiotika direktno ko rat. Komaj sarine ovena saste ama disave šaj trebela te operirinen pe.

E kanengiri inflamacia šaj kerela ko primer te ovel manuše moskoro astardipe hem meningitis. Tegani trebela tuke ja pale e čhaveske sigate arakhibe/dikhljaribe.

Šunibaskoro kanaleskoro eksemi/rana so avela pale

Odova i obično te ovel pale manuše šunibaskoro kanaleskoro eksemi. Dikh te ovel o kan šuko hem koristin šamponi hem sapuni soj testirime baši alergia, odoleske so e šunibaskoro kanaleskoro eksemi šaj ovela hem tari alergia. Odova šaj te tiknjarel o riziko te astare odova. Izbegin te čepkine o kan. Ka ovel šukar te koristinel pe bare kanengere slušalke a na o tikne so čhivena pe andre ko kana keda šunea muzika  ja pale keda arakhea tut tari galama.

Šaj te astare infekcije ki khileskiri žlezda

Tu šaj te astare jek ja pale buteder infekcie ko khileskere žlezde ko šunibaskoro kanali ko isto način sar so astarela pe bubulice ko muj. Odova dukhala but, šaj te šuvljol hem te thavdel taro kan. Obično tegani trebela mukhljaribaskere sastljaribe a disavo puti šaj trebela te phravel pe o šuvlipe taro jek doktor. Ma dole but ki pumb odoleske so šaj te buvljare i infekcija.

To the top of the page