KORKORIDIKHIBE ČHAVE

Vogeskoro nasvalipa (proliv) ko tikne čhave

Magsjuka hos små barn - romska

O čhadibe hem o diare i obična simptomia (nišania) keda e čhaven isi vogeskoro nasvalipa kova so ovela taro virusi. Akava nasvalipe obično nane opasno hem nakhela korkori pestar palo jek duj dive. Tegani važno i o čhave te pien tečnostia (panjalipa), specialno o čhave/čhaja te džana avri peste but panjalo – diare. Akava važinela angleder sa e čhavenge soj potikne taro jek berš

Sar o čhave adžahar hem o bare šaj astarena vogeskoro nasvalipa. Ko akava teksti vakerela pe bašo vogeskoro nasvalipe ko čhave soj komaj šov berš ja pale tikneder.

Läs texten på svenska här.

Simptomi (nišani)

Keda isi e čhaven vogeskoro nasvalipa tegani odova i obično ola te

  • čhaden
  • ovel olen diare (panjalo avripeste džajbe)
  • ovel olen pharipa
  • ovel olen vogeskiri dukh
  • ovel olen jag/temperatura
  • oven čhinde hem bizorale
  • na mangen te han.

O simptomia avena obično sigate jek duj dive palo odova keda o čhave astardže o nasvalipa. O čhadiba obično čhinavena palo  24 ja pale 48 sahatija. O diare šaj te ikerel dži ko jek kurko.

E vogeskoro nasvalipa i obično ko jeven, tegani manuš i andre  zaedno javerencar. Manuš šaj te astarel vogeskoro nasvalipa  taro češmakoro pani kori so isi bakterie, parazitia  ja pale virusia, taro našukar kerdo hajbe, obično keda manuš i ko javera phuvja.

Keda trebela te rodav arakhibe/nega?

Telefonirin ki ambolanta ja pale ko 1177 bašo nasvalipaskoro godidejbe te isi e čhave jek ja pale buteder taro akala simptomia:

  • O čhavo i tikneder taro šov masekija , čhadela hem isi ole diare (panjalo avridžajbe).
  • E čhaveske na ulo pošukar palo 24 sahatija.
  • O čhavo dičhola sasto ama oleskoro khul i panda panjalo buteder taro duj kurke palo e vogeskoro nasvalipa.
  • E čhave isi jek hronično nasvalipa hem na sian sigurno dali oleske/olake trebela arakhibe/nega.

O čhavo te čhadela, adžahar so našti te ikerel o panjalipe ko telo hem te džala avri peste panjalo tegani bajrola o riziko te na ovel ole/ola tečnost (panjalipa) ko telo. Odova i jek but seriozno situacia. So potikno i o čhavo odoborom po osetlivo ovela ov/oj te nane pani ko telo.

Rode nega odma o čhavo te čhadela  hem te isi ole/ola diare (panjalo avridžajbe) hem te isi jek ja buteder taro akala simptomia:

  • O čhavo na piela disavo tečnost (panjalipe) ja pale na mutrela but sar obično.
  • O čhavo i čhindo, našti te khelel hem nane interesirimo so ovela trujal oleste/olate.
  • E čhave isi but dukh ko vogi, na nakhela olestar i dukh hem ovela sa pobari.
  • Isi rat ko čhadibe ja pale ko hijbe.

Dža ki ambolanta ja pale ko dežurno. Te našti odova tegani dža ko akutno klinika.

Te isi tle čhave javera simptomia ja pale te na sian sigurno dali te dža te rode nega ja pale na tegani telefonirin ko 1177.

So šaj te kerav korkori?

De e čhave te piel so počesto so šaj

E čhaven so isi vogeskoro nasvalipe trebela te pien buteder tečnost (panjalipa) nego obično. Odoleske nudin e čhave te piel, ka ovel šukar odma palo odova keda astardža e vogeskoro nasvalipa. De e čhave tečnost pohari ama često. Te pilja o čhavo but tečnost  taro jek vare  tegani ov/oj šaj te čhadel odova.

Te isi e čhave pharipa te piel korkori tu šaj te probine te de e čhave tečnost jekhe tikne rojaja.

Izbegin gudle piba

Izbegin te de te piel but gudle piba sar soj o sokia. O diare šaj te ovel buteder o čhavo te lelja but šekeri kratko vremeske. Ma de e čhaveske ni lokhe gudle piba. Mada othe nane šekeri ama isi javera materie so šaj te barakeren o diare. Inače šaj te de javera buča so mangela o čhavo te piel, važno i o čhavo te ovel ole ko telo tečnost (panjalipa).

Probin mrazoskere sladoletea

O čhavo te na mangela te piel šaj te de ole/ola jek mrazoskoro sladoleti. Ama produžin te nudine e čhave tečnost hem rehidriribaskere buča. Hem te haljada o čhavo o mrazoskoro sladoleti, olake/oleske trebela hem ponodori tečnost hem dehidriribaskere buča.

Produžin te de ole/ola čuči ja te parvare flašaja

Tu te deja čuči ja pale te deja dajakorot thud flašaja, tegani produžin odolea, ama hari počesto nego obično hem mada o čhavo čhadela. Te dea ola/ole čuči hem o čhavo te na mangela te astarel i čuči tegani šaj te cedine tlo thud ja pale te pumpine tari čuči hem de ole rojaja.

Čhiv kapke tečnost ko muj

Tu šaj te koristine hem jek specialjno plastikani tuba so koristinela pe bašo dejbe iljačija e čhaven. Tu šaj te perskine ja pale te čhive sar kapke o dehidriribaskoro sredstvo ja pale e dajakorot hud andre ki strana ki čham, hem palo odova džala o tečnost ko krlo. Ma perskin direktno ko krlo  odoleske so šaj te tasljol o čhavo. Akala plastikane tube isi ko apoteke hem ola tane ko razna baripa.

Duj tikne roja panjalipa (tečnostia) ko sakova pandžto minuti

O čhave so čhadena but trebela te len duj tikne roja panjalipa sakova pandžo minuti. Duj tikne roja i komaj 10 mililitria, šukar i te džane odova te dindžan ki plastikani tuba. Obično e čhavenge trebela buteder pani  nego manuš so pačala. Jek jekhe beršeskere čhaveske trebela komaj jek litro pani ko 24 sahatia.

Dehidriribaskere buča šaj ka treben

O čhavo te čhadela but  ja pale te isi ole but diare (proliv) tegani ka ovel šukar te de ole/ola dehidriribaskoro sredstvo, bizo razlika kobor baro i o čhavo/čhaj. O dehidriribaskere sredstvia (buča) isi olen odoborom but londa hem šekeri kobor so trebela, hem ola kerena pale te ovel šukar e teloskoro panjalipaskoro balansi.

Disavo var o čhavo šaj na mangela te piel o dehidriribaskoro sredstvo. Tegani šaj te probine te čhive hari soko.

O pobare čhave nane odoborom osetliva bašo panjalipaskoro nanipe hem šučojbe andral sar o potikne čhave. Odoleske e pobare čhavenge šaj te de ov/oj te piel so mangela te na manglja te piel dehidriribaskoro sredstvo.

Dehidriribaskoro sredstvo čhavenge šaj kinea ko apoteke. Tu šaj  korkori te kere dehidriribaskoro sredstvo e čhaveske.

Keda o čhadibe čhinavdžovela ama na o diare (proliv)

Odova i obično o čhave te čhinaven e čhadibaja ama o diare ačhola panda jek vreme. Okola čhave so piena čuči šaj te produžinel pe te del pe olenge čuči sar angleder. O čhave kaske so dela pe tari flaša dajakoro thud ja pale grizi šaj dela pe olenge odova ko zavisnost kobor i ola bare. Počmin te de ole hari po hari na but jekhe varestar.

Tej o čhavo pobaro taro šov masek tegani probin te de ole supa taro šargarepe/morkov, odova šaj te čhinavel o diare (proliv). Tu šaj korkori te kere i supa te hemine (mešine) e šargarepengoro pire e panjea.

Keda o čhavo ka mangel te hal, tegani de ole/ola obično hajbe. Ka ovel šukar ko početko te de e čhave hari po hari hajbe. Ka ovel šukar te izbegine voče/ovošje odoleske so odova šaj te kerel o čhavo pale te ovel ole/ola proliv. Izbegin grizi taro givengere zrnia hem hajbaskere buča so isi olen fiber sa džikote te osetinel pe o čhavo šukar.

Te irandža pe pale o čhadibe

Dikh šukar sar osetinela pe o čhavo, ko primer dali ov/oj ovela po čhindo nego obično, dali šaj te khelel, ja pale dali dikhela so ovela trujal oleste. Dža ki ambolanta ov/oj tej but čhindo, kekavo hem te osetinela pe bizoralo.

Adžahar šaj te kere te na ovel vogeskoro nasvalipa

E vogeskoro nasvalipe obično ovela tari viruseskiri infekcia. E vogeskoro nasvalipa i but zarazno, obično buteder manuša ki familia ja pale ki predškolska (angliškola) oven zarazime ko isto vreme.

Odoleske so e vogeskoro nasvalipa i zarazno, šukar i te

  • thove o vasta thavdutne sapunea angleder o hajbe hem palo hajbe hem palo džajbe ki kenefa
  • Ovel tut tlo vastengorro peškiri ja pale salvete
  • Kose o tolaetia hem te oven čista.

Te isi e čhave vogeskoro nasvalipa hem te koristinea pempas, tegani šaj te čhive o pempas ki jek kesik angleder te ferde ki kanta. Kos šukar o than kori so ikalea o pempas hem thov tle vasta šukar palo e pempaseskoro ikalibe.

Khere palo 48 sahatengoro  paluno simptomi

Keda o čhave čhadena ja pale isi olen proliv trebena te oven khere. Ola šaj te džan ki predškolska ja pale ko familikano diveskorokher keda lena te han sar obično hem te na čhadle ja pale te na sine olen proliv  ko najhari 48 shatia. O čhave so džana ki škola  ka ačhon khere panda jek ja duj dive palo odova keda ule saste.

So ovela ko telo?

Keda isi vogeskoro nasvalipe tegani ovena oštetime o čelie ki pojrengiri sluzokoža taro virusi, paraziti ja pale bakteria. E pojrengiri sluzokoža obično khedela o pani, ama keda ovela oštetimi tegani našti khedela šukar o pani, oj tegani našavela o pani čhadibaja hem prolivea.

Keda isi manuše diare(proliv) tegani o telo našavela o panjalipe (tečnost) hem o londa. O čhave i but po osetliva bašo našalipe o tečnostia taro o bare manuša. So potikne i o čhave odoborom posigate šaj te ovel olen tečnosteskoro manjako (panalipaskoro nanipe).

O čhadibe šaj te kerel o čhavo te ovel ole pharipe keda piela pani te ikerel o panjalipe ko telo. Jek tikno čhavo šaj sigate te ovel oleske/olake pobilačhe te našavela poviše pani nego so piela. I bari temperatura/jag kerela o čhavo te našavel poviše panjalipe (tečnost). Odoleske i važno te del pe pijbe panda taro početko taro vogeskoro nasvalipa.

To the top of the page