Region Västmanland ställer in alla planerade operationer vid sjukhusen i Västerås och Köping. Personal på sjukhusen informerar berörda patienter om återbud via telefon.

Har du frågor kring din planerade operation? Kontakta då din mottagning eller klinik. Du hittar kontaktinformationen på din kallelse.  

Det är uteblivna leveranser av kritiska sjukvårdsartiklar som orsakat läget i Region Västmanland.


KORKORIDIKHIBE ČHAVE

Jag (temperatura) ko čhave

Feber hos barn - romska

I jag i jek kotar e teloskoro čhani te arakhel pes kotar o infekcije, kola so ovena taro virusia ja pale bakterie. E čhaven ovela lokhe jag ama na značinela kaj tegani o čhave i but nasvale. But i važno sar o čhave osetinena pes generalno.

I jag šaj te ovel jek nišani bašo disavo seriozno nasvalipe, mada odova i naobično.

Läs texten på svenska här.

Baši jag ko čhave

Računinela pe sar jag te isi e čhaven 38,0 stepenia Celzuisikane ja pale buteder. E teloskiri temperatura šaj te ovel hari javerčhane taro čhavo ko čhavo. But i važno te dikhel pe sar o čhavo osetinela pes generalno.

O čhave so isi olen jag šaj te oven hari bunime

Disave čhave keda isi olen jag šaj momentalno te oven bunime. Bašo odova vakerela pe kaj ola vakerene bihaljovde. Tegani ola šaj te šunen hem te osetinen buča so nane ko čačipe, ja pale šaj te haljoven i sredina hari javerčhane. Sar tu adžahar o čhavo šaj te osetinen kaj odova i pharo, ama odova bunibe nane opasno hem obično nakhela palo disavo momenti.

Adžahar šaj dikhea i temperatura

Šaj buteder čhane te lel pe i tempertura taro čhave, ama sao čhanija nane isto sigurno.

O čhave soj bareder taro jek berš najšukar meribaskoro rezultati ovela te merindžape termometrea (meribaskere aparatea). Jek javer sigurno čhani i te merinel pe i temperatura ki čhavengiri bul. Odova preporučinela pe e čhavenge dži ko jek berš.

O termoterija šaj kinena pe ki apoteka. Kaj te šaj te merine taro kan tegani trebela tuke jek specijalno kanengoro termometri. Čitin (drabar) ki pakovka sar upotrebinela pe ja pale puč e personale ki apoteka sar kerela pe olea buti.

Angleder te merine i temperatura, te šaj mukh o čhavo te odmorinel pe  jek ekvaš sahati. Merin  uvek i temperatura ko isto metodi. Merin i temperatura sabale hem ko akšami hem zabeležin o rezultati.

Adžahar merinea ko kan

Čhiv o jekvarutno plastikano kapako ko kanengoro termpometreskoro linsi. Angleder te čhive o termometri cide po hari e čhaveskoro kan hari naupre. Važno i te čhive o termometri  adžahar ov te phandel e šunibaskoro kanali. Se šaj te sikavel po harno rezultati. O linsi na resela andre dži ko kaneskoro davuli, nego odova i o tato taro kaneskoro davuli andre ko kan so merinela pe.

Adžahar merinela pe ki bul

Čhiv hari krema ja pale zejtini ko termometri te šaj te te džal polokho ko thueloporeskoro phravdipe. Kaj te šaj te merinel pe točno tegani o termometri trebela te džal andre jek dži ki ko duj centrimetrija. E čhavenge soj dži ko šov masek olenge čhivela pe o termometri palal samo hari. But i važno o čhavo te bešel tegani mirno te na dukhavel pe.

Palo sakova lejbe temperatura čistin o termometri.

Keda šaj te rodav arakhibe (nega)?

Obično i jag (tempereatura) sar jag nane odoborom opasno, odova soj opasno i o soskipe baši temperatura hem odoleske šukar i o čhavo te ovel dikhljardo taro doktori. I jag obično nakhela korkori pestar.

Rode arakhibe direktno ki jek ambolanta, čhavengiri ambolanta ja pale ko akutno odelenje o čhavo

  • Tej tikneder taro trin masek hem te isi ole temperatura 38,0 ja pale buteder.
  • Tej maškar o trin hem šov masek hem te isi ole temperatura 39,0 ja pale buteder.
  • Te isi ole/ola temperatura hem te dičhola kaj i but nasvalo.
  • Te isi ole/ola prvo var temperatura grčencar.
  • Te isi ole/ola temperatura hem te dičhola kaj isi ole dukh džigde hem te rovela but.
  • Te na mangela te piel ja pale te isi nišanija kaj šučola andral, tej šuko o muj ja pale ov/oj na mutrela sar obično.

Te isi e čhave temperatura štar dive - dža ki ambolanta, a te sian sekirim/i/o hem te sian nasigurno so te kere tu šaj uvek te telefonirine ko 1177.

So šaj me korkori te kerav e čhaveske?

Jekh čhavo so isi ole temperatura trebela te ačhol khere te šaj te odmorinel pe hem te avel upri peste. O čhavo na trebela te pašljol ko kreveti, ama na trebela te čhinljarel pes fizički. Najšukar i te mukhe e čhave te dikhel korkori kobor šaj te ovel ko pre.

O čhavo so isi ole temperatura trebela te piel često

Jekh čhavo so isi ole temperatura trebela te piel buteder nego obično. Se šaj ov/oj lokhe te šučol andral. De e čhaveske pani ja soko. Te piela o čhavo but hari tegani ov/oj šaj te ovel čhinljardo, malaksimo hem mutrela pohari taro obično. O čhavo trebela te mutrel buteder var ko dive.

Disavo var o čhavo so isi ole/ola temperatura na mangela te hal obično hajbe. Nane opasno te tiknilo e čhaveskoro apetiti disave divesa. De e čhave te hal hem te piel odova so ov/oj mangela.

Ker komotno e čhaveske

Odova i normalno ko čhave te tinanen hem te marunen keda bajrola i temperatura. Ola šaj hem te terlinen (znoinen pes). Probine te prilagodine e čhaveskere šeja hem e kreveteskere čaršafija premal e čhaveskiri temperatura. Keda isi e čhave bari temperatura tegani ki soba trebela te ovel hari svežo Ama na te ovel šudro. Ko kratko momentija šaj te pučare ole/ola ja pale te mukhe e čhave te sovel ko sano čaršafi a na jorganea.

De iljači baši temperatura te trebela

I temperatura i e teloskiri rakcija tari infekcija  hem odova i jek čhani o telo te arakhel pes. Odoleske ma de e čhave temperaturakoro iljači te isi e čhave temperatura ama te osetinela pes šukar.

Tej o čhavo rovavno, te na mangela te hal ja pale te piel ja pale tej oleske/olake pharo te ovel rahati račate, tegani šaj te de iljači baši temperatura hem bašo dukha so isi olen paracetamol kola so lena pe bizi recepta. Odova šaj te ovel ko primer Alvedon ja pale Panodil. Odova šaj dela pe e čhavenge taro trin masek, ama uvek trebela te kontaktirine e ambolanta angleder te del pe e čhavenge iljačija kola tane potikne taro šov masek.

O čhave taro šov masek šaj te del pe olenge o iljači so isi ole o dejstvujbaskiri i substancija  ibuprofen, odova isi ko Ipren ja pale ko Ibuprofen.

Akava iljači isi ko razna forme, odova zavisinela taro čhaveskere berša. Puč ki apoteka so šaj te pasujnel tle čhaveske. Dikh šukar so terdžola ko uputstvo ko paketi hem ma mešin but iljačija.

Izbegin disave iljačija

O čhavo te čhorela luludi ma de le/ola ibuprofen ja pale javera iljačija so perena ki grupa NSAID ja pale Ciklooksigenaza. Keda čhorela pe luludi tegani ola šaj te barakeren o rizikija bašo naobična ama opasna infekcije.

O čhave dži ko 18 berš trebela te izbeginen o iljači so isi ole  acetilsalicilikani kiselina (šutalin), sa džikote na phenela o doktori. Primer bašo asavke iljačija i o Treo hem Bamyl. Taro odova isi riziko te astarel pe o nasvalipe Jejeveskoro sindromi. Odova i jek seriozno nasvalipa so šaj te kerel bare pharipa e godžake.

Trebela e čhaveske antibiotika?

Disavo var šaj trebela e čhaveske antibiotika kaj te sastarel pe tari infekcija so kerela te ovel temperatura. I antibiotika šaj te pomožinel te ovela i infekcija tari bakterija ama na tej taro virusi.

Ka ačhol o čhavo khere?

O čhave so džana ki predškolska (angliškola), ki gradinka ja pale ki školal, trebela te ačhon khere sa džikote te nakhel olendar i temperatura. O čhave trebela te oven bizo temperatura jek dive angleder ola te šaj te džan ki angliškola. Ola trebena te oven dovolno zorale kaj te šaj te len than ko grupakoro aktiviteti.

Šaj te kerel pe te na ovel temperatura e čhave?

O obično soskipe baši temperatura ko čhave i infekcija so ovela taro virusi ja pale bakterie. Našti kerela pe te na ovel temperatura e čhave ama tu šaj te tiknjare o riziko te na astarel o čhavo infekcie. O infekcije astarena pe taro but hurde kapke ko lufti hem telesno kontakteja. Pharo i te izbeginel pe o čhave te na oven zarazime, ama isi jek čhani te tiknjarel pe o rizikko te buvljarel pe i zaraza:

  • Thov but vare tle  hem e čhaveskere vasta, angleder hem palo hajbe hem palo džajbe ki kenefa.
  • Sikav e čhave te čhijnel ki baj a na angli peste.
  • Sikav e čhave te na astarel andre plo nakh ja apel ple jakha, odoleske so othe ačhola lokhe o virusi.
  • Mukh e čhave so buteder so šaj avri hem keda i jeven. O virusi buvljola polokhe andre ko kher.

E dohaneskoro  thuv kerela te ovel buteder infekcie ko lufteskorodrumo

O čhave so dišinena ko asavke thana kori so isi dohaneskoro thuv olende ovela buteder infekcie ko lufteskorodrumo taro okola čhave so na bešena ko thana dohaneskere thuvea. O dohani šaj te uticinel ki sapanisani mortik (sluzokoža) ko lufteskere drumija hem tegani ovela polokhe infekcia. Dikh te na ove e čhavea ko thana kori so piena o manuša dohani.

E tikne čhaven isi buteder var infekcie

O čhave astarena lokhe infekcia keda ola i maškar o 7 hem 18 masek bare. Sa dži ko šov masek e čhaven isi jek disavo arakhibe panda taro bijanibe, akava arakhibe i ki forma sar antibadana (protivtelo) so ačhola olenge tari daj angleder o bijanibe.

O čhave maškar o 2 dži ko 3 berš šaj te ovel olen 12 vare infekcije ko jek berš.

Dikhljaribe ki te šaj te arakhen pe o soskipa baši temperatura

O doktori dikhela angleder sa sar osetinela pe o čhavo. O čhavo obično bešela ko tle kočaka a odole vremeske o doktori dikhela o krlo, kana hem šunela o vilo hem o parnebukhe (pluče). O doktori dikhela hem o krlo hem i men. Disavo var o čhavo pašljola a o doktori dikhela oleskoro vogi. Disavo var o doktori dikhela o muskulija hem o zglobija.

Disavo var o doktori mora te lel probe kaj te šaj te dikhel pe savi infekcija isi e čhave. Jek proba taro ždrelo šaj sikavela dali isi e čhave kranikongoro zapalenje. Disavo var lela pe hem mutereskere probe ja pale rateskiri proba taro naj ja pale tari musi.

Te trebindža dela pe e čhaveske uput (bičhalin) ki čhavengiri klinika, kori so kerena pe buteder dikhljariba.

Tut isi pravo te haljove

Kaj te šaj te le than (učestvine) ko tlo arakhibe hem te ane rešenje tagani važno i tu te haljove i informacija so dela pe tuke taro arakhibaskoro personali. Puč te na haljovea. Tu šaj te rode i informacija te del pe tuke pišimi te šaj te čitine rahati. Te na haljovea švedikane ja pale te na šunea šukar tegani isi tut pravo te rode tumači.

Adžahar funkcirinela i temperatura/jag

O telo regulirinela pli temperatura hem funkcirinela najšukar ko 36.0 dži ko 38.0 stepenia. E teloskiri temperatura meninela pe diveskoro hem račate. Račate i obično tele a bajrola hembut paloručko.

I temperatura/jag  i e teloskiri normalno reakcija ko infekcie, so ovena taro virusija ja pale bakterie. Kaj te šaj te arakhel pe taro virusi hem bakterie tegani barakerela pe i temperatura. O virusia hem o bakterie barakerena pes popharo keda i temperatura i poviše taro 37.0 stepenia. 

I temperatura i obično keda isi viruseskiri infekcia sar so ošudardipe, khujnibe hem krleskiri dukh (dukh ko krlo).

Temperaturakoro grči i obično

Disavo var šaj e čhaven te ovel temperaturakoro grči. Buteder taro čhave na ovela olen nikad temperatuarakoro grči hem uzal odova so isi olen bari temperatura. Odova šaj te dičhol but bilačhe keda isi e čhaven grčija, ama odova nane opasno.

Keda disave čhave ovela prvo var temperaturakoro grči tegani trebela te dža direktno ki ambolanta ja pale ko akutno. Odova i odoleske te šaj te dikhel pe kaj o grčija nane taro diso javer.

To the top of the page