KONTROLIROLE / PROBE

Mammografia

Mammografi - romska

Mammografi(j)a tano jek dikhljariba rentgeneja kori so dikhena pe o čučija (brekha), odova kerela pe jekhe specialno tehnikaja so sikavela o slike ko bare detalia. Akava tano jek kotar o buteder dikhljaribaskere metodija te dikhel pe o soskipa soske manuše isi problemija ko čučija. I mammografia tano jek metodi kori so koristinela pe bašo generalno čučiengiri kontrola, odova nudinela pe te keren redovno kontrola sa o džuvlja taro 40 dži ko 74 berša. Baši asavki masovno kontrola vakerela pe screening. O cili odolea tano te arakhel pe e čučiengoro rako angleder o nasvalipa te sikavel diasve simptomia.

Läs texten på svenska här.

E čučiengoro(berkhengoro) rako tani jek obično rakoskiri forma maškar o džuvlja. O riziko bašo čučiengoro rako bajrola e beršencar. Te dindža pe e manušeske rano i diagnoza tegani isi šukar šanse manuš te sasčol.

Mammografia ko screening – adžahar kerela pe odova

Tu na trebela te pripremine tut diso specialno.

I medicikani phen dikhela hem pučela

Jek rentgeneskiri medicikani phen kerela o dikhljariba. I medicikani phen pučela tut prvo dali sine tut disave pharipa ko čučija ja pale te lea disave hapia so isi olen hormonija.

Palo odova ikalea tle uprune šea. I medicikani phen dikhela tle čučija dali dičhola disave promene (javeroviba, javeripa), ko primer bare fleke ja pale rane taro purane sivde thana. Asavke promene šaj dikhena pe ko rentgeneskere slike hem te tumačinen pe pogrešno sar rakoskoro tumori.

Duj ja pale trin slike baši sakoja čuči

Palo odova tu ka beše ja pale ka terdžove but paše ko rentgeneskoro aparati. I medicikani phen ka pomožinel tut te čhivel tli čuči ki jek ploča. Jek javer ploča bastrinela tli čuči hem ikerela la zorale disave sekundija.

Tli musik vazdea upre hem dainea tut upro aparati a odole vremeske i rentgeneskiri medicikani phen lela duj ja pale trin slike. Palo odova kereja isti buti e javere čučiaja.

Sa akava dikhljariba lela taro 15 – 30 minutia, a o slikibe lela pandž dži ko deš minutija.

Sar osetinela pe i mamogravia?

I medicikani phen steginela (kikidela) o čučija te šaj o slike te oven haljovde hem te šaj o zračibe te ovel hari. Odova šaj te osetinel pe hari bilačhe hem te dukhal hari. Palo dikhljariba manuš osetinela pes obično šukar. Disavo var šaj te ovel hari dukh ko odova than ama palo kratko vreme odova našavdžovela.

Odgovor bašo screeningen

Obično odova tane duj doktoria kori so sako jek ki pli strana kontrolirinena e mamografijakere slike. Odolea i procena ovela pš sigurno.

O odgovor tari mamografija bičhalela pe tuke khere poštaja palo duj kurke. Keda ka dža ki kontrola tu šaj te puče sar ola kerena e rezultatea ki tli klinika kori so ovea dikhljardi.

Te geljan pale ki poseta

Te kerdžan jek screening disavo puti tu šaj pale te ove vikimi (akhardi) te kompetirinel pe o dikhljariba. Odova šaj te kerel pe odoleske so ko primer o slike na ule šukar haljovde. Odova ka ovel dovolno kaj te šaj te kere panda disave mamografijakere slike.

I poseta šaj te ovel hem odoleske so o slike ko screening sikavena kaj ulo disave promene ko čučija hem trebela te dikhljarel pe manuš poviše.

Te isi tut promene (javeroviba)

Ko jek screening mamografinena pes sa ko isto način. O slike taro screening te sikavena jek promena, tegani ka kere disave dikhljariba soj tane potrebna te dikhel pe soj odova so kerdža te oven odola promene ki tute. Tegani ka kerel pe tuja jek specijalno mamografijakoro dihljariba. Odova značinela e rentgeneskiri medicikani phen lela buteder slike taro razno pozicije. Jek rentgeneskoro doktori kontrolirinela o slike direktno.

Disavo puti o doktori šaj ka trebel te dikhljarel tut ultrazvukoja. Disavo puti o doktori ka trebel te lel tutar tikno kotor taro taro tle čičiengere čelie (biopsija) jekhe suvjaja.

Sa o kontrole kerena pe taro jek puti keda džaja ki poseta.

O rezultati taro dikhljariba sikavela pe tuke ko jek keda ka dikhe tut e doktorea, tegani ka ovel tut šaipa bašo buteder informacija hem te čhive pučiba. Odova ovela so sigate so šaj ama ki praksa odova zavisinela kori bešea. Tu te mangljan tu šaj te puče odova keda džaja ko dikhljariba.

Khamnja hem thudvalja

Tu hem te sianda khamni ja pale thudvali tu šaj te kere screening bašo čučiengoro rako mamografiaja. Mada ki asavki situacija ovela phareder te arakhel pe ja pale te phenel pe kaj nane disavo rako odoleske so tegani tle čučija tane promenime. Tari javer strana šaj te lel but vreme taro jek dikhljariba dži ko javer dikhljariba tu te na mangljan te kerel pe tuja rentgeni odoleske so sian khamni ja pale thudvali.

E zračibaskiri doza tari mamografija nane opasno e začetokoske e dajake ko vogi hem odova na uticinela ko čučiengoro thud. Odoleske te alo tuke ljil bašo screening tu šaj te kere odova.

Tu so dea thud, probin prvo te cedine tutar o thud angleder te kere screening.

O khamnja hem o thudvalja šaj sar sa o javera so ovena vikime te birinen te len nevo vreme bašo screening.

Ama tu te dikhljan disave promene ko tlo khamnipa ja pale thudvalipa ko tle čučija, tegani trebela te kontaktirine e sastipaskere arakhiba. Tegani prvo ka kere rentgeni e čučienge, palo odova ka kerel pe jek ultrazvuk dikhljariba.

Soj lačhe hem soj bilačhe e skreeningea hem mamografiaja

E mamografijakere slikencar šaj arakhela pe e čučiengoro rako angleder te ikljon manušeske o simptomia. Tegani o riziko tano tikno bašo nasvalipaskoro buvljaribe hem bašo meribe, tegani manušeske dela pe iljačija hem o procesi nane odoborom baro.

Ama e čučiengoro rakoskoro skreeining mamografiaja nane uvek šel procentia sigurno metodi. Disavo puti na dikhela pe e čučiengoro rako ko slike. Isi asavko rako so lela leske but vreme te bajrol hem ov na kerela disave pharipa. Pharo i te džanel pe angleder save tane odola rakia so bajrona bavno so na ka den disave problemia. Odoleske manuš kerela buti sa e čučiengere rakoncar hem dikhela pe upri olende sar opasna rakia. Odova značinela kaj disave manušenge dela pe sastljariba mada na trebela.

O Socialstyrelsen preporučinela te kerel pe čučiengoro rakoskoro skreening mamografiaja e džuvlenge taro 40 dži ko 74 berš. Sa landstingija hem regionija ikerena pek i akaja preporuka.

Buteder bašo screening mamografiaja

Avela tuke jek poziv (akharin) khere

Keda ka phere 40 berša palo odova sa dži kote te phere 74 tuke ka avel jek poziv (akharin) sakova berštekvaš ja pale sakova dujto berš. Akava zavisinela kori bešea hem kobor berš isi tut.

Ko poziv terdžola kori ka ovel o dikhljariba, keda ka ave hem sar ka kere te isi tut pučiba ja pale sar šaj te le javer termini.

O screening tano dobrovolno.

Tu te mangljan šaj kerea screening ko javer landsting. O preduslovia tane jek sar tuke adžahar okolenge so bešena ko odova landsting.

Na avena tuke pozivia (akharina)?

Te isi tut o berša taro 40-74 ama na avela tuke poziv tegani kontaktirin e mamografijakere klinika ja pale tle ambolanta hem vaker olenge odova.

Te isi tut buteder taro 74 berša tegani tu na ka ove akhardi buteder ko asavko dikhljariba. Odova i adžahar odoleske so nane disave studie so sikavena kaj o skreening pomožinela te ačhol pe ko dživdipa maškar o džuvlja so isi olen buteder taro 74 berš. Tu te arakhljan disave promene ko tle čučia, rode te ove dikhljardi taro doktori.

Isi tut garavdo identiteti?

Te isi tut garavdo identiteti tegani tuke na avela poziv. Kontaktirin jekhe mamografijakiri klinika te šaj te del pe tuke jek dikhljaribaskoro termini. Palo dikhljariba telefonirin ki klinika te šaj te džane so sikavena o slike.

Na mangea te ove vikimi (akhardi)?

Te alo tuke jek poziv ama na mangea te dža ko screening hem te na mangea te bičhalel pe tuke javera pozivia  - teganii kontaktirin e mamografijakere klinika. But vare o personali ko asavke situacie phenena te pišine (hramone) jek lil kori so ka terdžol kaj tu na mangea te ove vikimi.

Palo disavo vreme te predomislindžan tut tegani šaj vakerea olenge pale kaj tu mangea te ove vikomi ko čučiengoro rakeskoro screening ama sa džikote sian taro 40 dži ko 74 berša.

Mammografia tu korkori te dikhljan disavi promena

Tu te dikhljan korkori disavi promena ko tle čučija, tu šaj te ove ki dar. Obično o promene nane opasna. Jek grutka ki čuči šaj te ovel ko primer čeliengoro kombo ja pale jek pliko pherdo panjea, kaske so vakerela pe cista.

Ama pale manuš trebela te dikhel seriozno te arakhlja jek promena ko čučija, bizo razlika kobor berš isi tut. Odova šaj te ovel čučiengoro rako. Ma adžiker, dikh te šaj te ove dikhljardi. Kontaktirin disavi ambolanta, džuvljani klinika ja pale e speciajalno čučiengere klinika so isi ko disave pobare bolnice (nasvalengere khera).

Tu šaj te rode arakhiba ki bilo savi ambolanta ja pale phravdi specijalno klinika bilo kori te ove ki Švedija. Tut isi šaipa hem te ovel tut zoralokontakti jekhe doktorea ki ambolanta.

O doktori dikhela šukar ko tle čučija hem odlučinela dali trebela te kere jek mamografikano dikhljariba. Te trebindža dela tut jek uput (bičhalin).

O mamografikano dikhljariba kerela pe prema odova tuke so trebela. O rentgenikano doktori šaj isto ka trebel te dikhljarel tut ultrazvukoja. O doktori šaj ka trebel te lel tutar jek tikno čeliengoro kotor.

O rezultati taro dikhljariba bičhalela pe ko doktori so bičhaldža tut ko dikhljariba. Odova doktori ka kontaktirinel tut te šaj te dikhel pe tuja hem ka del tut o odgovor dali isi tut čučiengoro rako ja pale o pharipe zavisinela taro javer diso.

Kaj te šaj te ove aktivno bašo tlo arakhiba hem te šaj te ane rešenje, tegani but i važno te haljove i informacija so dela pe tuke. E arakhibaskoro personali tane dužna te keren tu te haljove. Čhiv tle pučiba. Tu šaj hem te rode te del pe tuke pismeno (hramomi) informacija kaj te šaj te čitine (drabare) ola keda ka ove rahati. Te na vakerea i švedikani čhib tegani isi tut pravo te del pe tuke informacija  kit li čhib ko primer tumačea. Tut isi pravo te del pe tuke tumači te isi tut pharipa šunibaja ja pale dikhibaja.

Šaj te ovav dikhljardi mamograviaja te …

...isi man mensturacija?

Tu šaj te ove dikhljardi mamografiaja mada isi tut mensturacija.

...isi man pherde čučia?

Tut šaj te ovel pherdi čučiengere žlezdengere tkivia bizo razlika taro tle berša. Bašo odova vakerela pe pherde čučija hem odova dikhela pe samo ko mamografijakoro dikhljariba. Te isi tut pherde čhučija šaj o doktori ka trebel te ikalel buteder slike.

...lava hormonija?

Disave manuša lena hormonija angleder hem palo klimakteriumi ja pale upotrebinela p- hapija. Asavko sastljaribe uticinena upro čučija hem ola ovena po pherde, a odova kerela o slike kotar mamografija te na dikhena pe šukar. Ka ovel šukar te vakere te leja disave iljačija so isi olen hormonia.

...isi man čučiengoro implantati?

Tu šaj te kere mamografia mada isi tut čučiengoro implantati. Nane riziko te rumindžovel o implantati, ama našti te bastrinel pe zorale i čuči sar so bastrinela pe ko džuvlja so nane olen implantati. Šaj te ovel pharo te haljovkkeren pe o slike. Odova šaj te zavisinel taro savo matrijali tano kerde o implantati.

...isi man zapalenje (thariba, inflamacija) ko čučija?

Te isi tut zapalenje ko čučija odova šaj te dukhal tut but keda ka bastrinen pe o čučija – a odova rodela pe keda kerela pe mamografija. Tegani jek ultrazvučno dikhljariba šaj te sikavel dali isi tut phumb so trebela te ikalel pe. Keda ka nakhel i infalamcija tegani bi trebela te kere i mamografija. But i važno te kere odova te sian ko pophure berša.

...sine man čučiengoro rako?

Oja, mada o metodi bašo screening šaj te ovel javer – puč tle doktore te mangljan te džane buteder. Ko buteder thana džala pe ki jek specijalno doktoreskiri kontrola ko jekto berš palo odova so o sastljariba završindža. Palo odova tu ka ove vikimi sakova berš te kere jek screening dikhljaribe mamografiaja. Palo odova tu ka ove vikimi sar sa o javera džuvlja so nane olen čučiengiri rakoskiri diagnoza.

Keda na kerela pe mamografija?

E čučiengoro rako tano neobično te ovel e džuvlen pohari taro 30 berša. Te sian but terni hem te trebela te ove dikhljardi šaj o ultrazvuk te del tut jek sigurno odgovor. Odova tano odoleske so o žlezdeno tkivia tane odoborom but pherde hem kerena pharo te haljovel pe i slika. Mangela te phenel pe kaj i mamografija nane šukar metodi keda sian terni.

To the top of the page