REGULARIA HEM DURUSTIPA (PRAVIJA)

Orientiribe ko nasvalipaskoro arakhibe

Hitta rätt i sjukvården - romska

Tu šaj te telefonirine dive-rat ko telefonikano broj 1177. Othe šaj dela pe tuke nasvalipaskoro godidejbe (savet/sovet) hem šaj phenela pe tuke save kliniken ja pale ambolanten šaj te kontaktirine bašo pomoč. Obično trebela te rode pomoč ki ambolanta ja pale ko slična thana bašo o pharipa so isi tut ama so nane akutna ja opasna bašo dživdipa. Te trebindža tu šaj te ove bičhaldo/bičhaldi tari ambolanta ko javera specijalna doktorija ko nasvalengoro kher (bolnica).

Nane lokho manuš sakova var te proceninel korkori kobor but manuš i namboromo. Ko telefoni 1177 isi iskusna medicikane phenja so proceninena tlo pharipa. Ola dena godidejbe (savet/sovet), hem te trebindža ola šaj te vakeren kori šaj rodela pe pomoč. O adžikeribaskoro vakti ovela tikneder hem o arakhiba ovela šukareder keda manuš džanela kori te džal.

Phravdo arakhiba hem phandlo arakhiba

O nasvalipaskoro arakhiba šaj ulavela pe ko duj kotora: phavdo arakhiba hem phandlo arakhiba. O phravdo arakhiba značinela, kaj tu palo tle pharipengoro procenibe, šaj džaja tuke khere, o phanlo arakhibe značinela kaj ka ove čhivdo ko nasvalengoro kher (bolnica).

Tuke so trebela nasvalipaskoro arakhiba khere tuke šaj dela pepomoč taro kherutno nasvalipaskoro arakhiba. Obično odova tani i komuna so odgovorinela bašo odova.

I ambolanta – o than kori so obratinea tut prvo

Te sian nasvalo ja pale te isi tut disavo pharipa tegani tu šaj uvek te dža ki ambolanta hem te dikhljare tut. E ambolanta isi pherdo anava, ko primer šaj vakerela pe kherutno doktorengoro dikhljariba, familijakoro doktorengoro dikhljariba ja pale sastipaskiri centrala. Tu obratineja tut akari keda isi tut problemija e sastipnaja hem keda trebela tuke arakhiba. Akate šaj dela pe tuke mediciniribe direktno, a te trebindža tuke specijalno arakhiba tegani ka ove bičhaldo ki asavki klinika kori so trebela.

Tu šaj te birine bilo savi ambolantaa, bizo razlika dali oj tani ko tlo landsting ja pale ko regioni kori so sian registririmo ja ple javerte. Akava važinela bašo sa o ambolante soj vodime taro landsting, regioni ja pale taro privatno ambolante so isi olen lafiphaniba (dogovor) e landstingea ja pale regioneja.

Tu šaj hem te birine jekzorali ambolanta, bašo odova vakerela pe čhijbe ki jek ambolantakiri lista.

Ko ambolante kerela pe jek baro kotor taro phravdorakhiba, tari sastipaskiri kontrola e nevebijande čhavenge pa sa dži ko mediciniriba e obično nasvalipen sar soj o angina (tonzilitis) hem o hronikane nasvalipa sar soj o šekeri. Tu šaj te obratine tut akari bašo godidejbe sar te čhinavel pe i cigara ja pale te perave i kilaža. Te trebindža tuke rehabilitacija, tegani odova obično dela pe tari ambolanta. O doktori te procenindža kaj trebela tuke specijalizirimo arakhiba ja pale rehabilitacija tegani ka ove bičhaldo ki jek javer phravdiklinika ja pale specijalno klinika ko nasvalengoro kher.

I ambolanta tani phravdi divese ko butikerutne dive, tegani  šaj poručinea termini. Phedo ambolante lena pacienten bizo te poručinel pe termini (ko disave vremija ko kurko), okoleske so trebela pomoč ovela primimo ko isto dive bizo poručimo vremei. E ambolanta isi godidejbe ko telefoni, hem othar šaj avena manuša khere - ko disave situacije.

Ko but ambolante isi hem dežurno, kaj te šaj te kerel pe buti e sigutne slučajencar hem akšameste, ko vikendija hem ko disave slučaja račate. Bašo asavko diso but vare manuš trebela te telefonirinel angleder bašo poručibe termini. Ko disave ambolante i dežurno buti kerela pe othe a na ko nasvalengoro kher.

Sasoskoro (opšto) doktoreskiri buti

O dotorija so kerena buti ko ambplante ola tane obično opšto doktorija, olenge vakerela pe hem kherutne doktorija ja pale familikane doktorija. Sa o opšto doktorija tane specijalistia ki opšto medicina.

O opšto doktori proceninela tle pharipa, dikhela taro so i o pharipa hem dela mediciniribe bašo akutna hem hronična nasvalipa - te nane disavo baro hronično nasvalipa. Ola šaj pomožinena tut bašo kontakti e javere kotorencar bašo arakhiba, te trebindža te kontaktirne džikas ko nasvalengorokher ja pale javer specijalno doktore. O opšto doktori šaj pomožinela te isi tut jek lokhi ja pale maškaruni depresija. O cili tano tu te šaj te dža ko isto doktori baš sa tle pharipa te šaj te ovel tut jek kontinuiteti hem sigurnost.

O opšto doktori kerela buti hem te šaj te čhinaven pe o pharipa angleder, ko primer pomožindor e manušen so mangena te meninen plo dživdibaskoro čhani. Odova šaj te ovel ko primer čhinavibe o cigare, peljaribe i kilaža ja pale te meninen pe e pijbaskere navike.

Sar ko ambolante adžahar ko nasvalengerekhera šaj te oven doktorija so sikljona panda, olenge vakerela pe AT -doktori hem ST - doktori. O AT-doktori kerela plo dujeberšengoro praktiziribe ki sasoskiri (opšto) buti, palo plo medicikano školujbe. Akale doktoren isi jek opšto doktori so ingarela olen.

O ST-doktori tano jek doktori so praktizirinela pli specijalnl buti. Ko ambolante odola tane o obično doktorija so specijalizirinena pes ko opšto doktorija, ama džikas šaj te ovel jek javer linija. O specijalno sikljojbe ljela komaj pandž berša.

Javera zanatengere grupe ki ambolanta

Akava nane sajek (isto) ki sa i phuv, ama ki jek ambolanta šaj te keren buti: thaneskere medicikaniphenja, telomedicikaniphenja, fizioterapeftija, bijandžike (babice) hem doktoreskere sekretajra, disavo var šaj hem te ovel: bučakere terapeftiija, psihologija, koratorija hem dietistija.

Ko ambolante but vare isi chavengiri hem dajengiri ambolanta. Biomedicikane analitičarija hem laboratorikane asistentija isi ko laboratorije, a odova isi ko pherdo ambolante. Ki kasa ja pale ki recepcija manuš dikhela jekhe recepcioniste ja pale doktoreskere sekretarka kas so isi administratikani buti ki ambolanta. 

Thaneskere medicikanephenja

O thaneskere medicikanephenja tane medicikanephenja so školunjdže pes ponodori. Olende isi praktikane buča keribaske sar soj o vakciniriba, ulaviba iljačija hem te dikhen o khuvdethana (rane). O thaneskere medicikane phenja kerena buti hem te čhinaven o bisastipa, ko primer odolea so ingarena o cigara ačhavibaskere grupen. But puti ola džana khere ko okola pacientija so našti te aven ki ambolanta bašo lejbe iljačija hem keribe probe.

O thaneskere medicikanephenjen but vare isi olen olengere klinike bašo pacientija so isi olen hronikane nasvalipa sar soj o hronikano diabetis/šekeri ja pale astma, ola othe dena iljačija a plus odova isi olen pravo te den receptija bašo disave iljačija.

Telomedicikane phenja

O telomedicikanephenja kerena buti jekhethane e doktorencar hem e thaneskere medicikanephenjencar. Ola ko primer lena rateskere probe, dikhljarena o vilo ko EKG hem phandena o khuvdethana (povrede/rane). Ko but ambolante ola džana hem khere ko pacientija. O telomedicikanephenja šaj te bešen hem ko ambolantengerer recepcije.

Fizioterapefija hem nasvalipskere gimnastičarija

O fizioterapeftija hem o gimnastičarija  kerena buti angleder sa e pacientetncar so isi olen dvižibaskere pharipa. Odova šaj te ovel pharipa ko dumo/maškar ja pale e menjaja ja pale e rehabilitaciaja palo disavo oštetibe ja pale nasvalipa, sar soj ko primer e rateskoro khujbe ki godi. O sastljaribe šaj te ovel ko primer godidejbe bašo disave vežbe so manuš šaj te kerel korkori, ko primer o mukhljojbe. O fizioterapefija hem o nasvalipaskere gimnastičarija šaj te den recepta bašo phiribe/dvižibe kaj te šaj te izbeginen pe ja te tiknjarel pe o šanse bašo nasvalipa.

Te mangljan te dža ko jek fizioterapefti ja nasvalipaskoro gimnastičari, tegani tu šaj džaja direktno bizo te ove bičhaldo taro doktori.

Naprapatija hem kiropraktija

Hem o naprtapatija hem o kiropraktija kerena buti dvižibaskere organencar so dukhana. Akala solduj zanatengere grupe kerena buti vastencar. Ko disave ambolante isi kiropraktija, ama akana sa budeder privatna kiropraktija hem naprapatija isi olen kontrakti (lafiphaniba) e landstingoncar ki sa i phuv.

Bučakere terapeftija

E bučakere terapeftija dena dumo e dženenge so isi olen disavo funkciniribaskoro čhinaviba te probinen disave dumodejbaskere buča bašo o nasvalipa. E bučakere terapeftija šaj dena dumo te arakhel pe praktična buča te ločharel pe o sakodivesutnipa, ko primer adaptiriba e khere/stane baši i kolica.

Koratorija

O koratorija dena jek psihosocijalno dumodejbe, ko primer ola vakerena okolea soj ki kriza. O koratorija godidena keda i ko pučiba i ekonomija hem i buti te sian nasvalo. E koratoren isi but vare socionomikani diploma hem ponodorutno školujbe ki socijalno buti.

Psihologija

Disavo var ko ambolante isi psihologija. Ola dena psihologikano sastljariba a disavo var šaj te den hem psihoterapija.

Ko ambolante ola obično dena dumodejbe kratko vremeske kaj te šaj tu korkori te ikale tut tari disavi phari situacija. O psihologo šaj te kerel psihologikane testija kola so ka treben ko primer bašo rehabilitiribaskere istrage.

Sar o koratorija adžahar o psihologija šaj ingarena grupengere sastakeriba sar soj ko primer keribe buti e grupencar so isi olen stresi.

Dietistija

O dietistija tane ekspertija bašo hajbe. Ola godidena ko primer te trebindža te perave tlo pharipa ja pale te ha javerčhane keda isi disave nasvalipa sar soj o diabetis hem alergije.

Čhavengiri hem dajengiri ambolanta

Babicengiri (bijandžikengiri) centrala

Ki ambolanta ja pale ko disavo olakoro kotor but vare isi babicengiri centrala, othe kerena buti o babice, bašo odova vakerela pe hem dajengiri centrala, MVC. Othe šaj obratineja tut keda i ko pučibe buča bašo čhinavibe o khamnipe hem bašo spolno organengere nasvalipa, ja pale keda sian khamni. Pherdo taro akala babicengere centrale organizirinena daj-dadengere grupe hem isi olen kursija angleder o bijaniba.

O babice lena hem čelijengere probe te šaj te dikhen dali isi disave javeroviba (promene) ko matericakoro krlo. Te džal pe ki babicengiricentrala tano bilovengoro hem manuš šaj birinela bilo savi centrala.

Ki babicengiri centrala kerena buti babice soj tane ponodori školujme hem ola sine prvo medicikane phenja. Olende isi iskustvo taro javera thana sar soj o bijanibaskoro kotoripa hem o bebikano kotoripa (odelenje). Ko disave asavke centrija kerena buti hem telomedicikane phenja hem olengiri buti i te len probe.

Jek ginekologi ja pale opšto doktori kerela najahri jek dive ko kurko ko dajengere centrale.

Čhavengiri ambolanta

E čhavengiri ambolanta, BVC, hem ojda tani obično jek kotor tari ambolanta. Ko BVC kerena buti medicikanephenja kola tane specijalno školujme bašo čhave, othe isi thaneskere medicikanephenja hem doktori. Akate šaj kerena buti hem čhavengere arakhadžije, mangela te phenel pe telomedicikane phenja soj specijalizirime bašo čhave.

O BVC kerela sastipaskere kontrole e saste čhavenge džikote te pheren 6 berš, palo odova o čhave ovena dikhljarde taro školakoro sastipaskoro arakhibe. O BVC dela hem vakcine hem godidela bašo ko primer dejbečuči, hajbe hem sojbe. Sar daj-dad e nasvale čhavenge, tegani manuš obratinela pe ko obično ambolante ja pale ko čhavengoro akutno. Obično o BVC tano phravdo hem na trebela te poručinel pe vreme. Ama šaj hem te poručinel pe da vreme.

Hem ki čhavengiri hem ki dajengiri centrala isi psihologija.

Prifatno arakhiba

O arakhiba ingarela pe taro landstingen ja pale regioni hem kotar prifatna firme so isi olen lafiphaniba (dogovor/kontrakti) e landstingeja ja e regioneja. Isi ko primer prifatna ambolante hem prifatna dajengere centrale. Nane razlika keda i ko pučibe i pacientikani taksa, dali manuš džala ki landstingeskiri/regioneskiri ambolanta ja pale ki prifatno – samo te isi olen kontrakti e landstingeja ja e regioneja.

Isi hem prifatna arakhibaskere dejdžie so nane olen dogovor e landstingeja ja pale e regioneja. Tegani tu korkori platinea sa o koštiba. Odova šaj te oven klinike so kerena operacije taro kozmetikano soskipa ja pale javera doktorikane klinike. Isi pherdo psihologikane klinike so so kerena buti ki prifatno režija  bizo te ovel olen dogovor e landstingeja ja regioneja.

Te na džaneja dali jekhe klinika isi ja pale nane dogovor e landstingeja ja regioneja, ka ovel šukar angleder te dža odori te puče kobor koštinela jek dikhljariba.

Specijalikano arakhiba

Ko specijalistikane klinike arakhea tut doktorencar soj tane specijalistija ko javera oblastija a na ki opšto medicina. Ko disave situacije manuš šaj te obratinel pe olenge direktno hem ko disave paše nasvalengere khera, angleder sa ko bare dizja, othe isi akutnokotoripa hem ko obična divesa, ko disave situacije rodela pe uput (bičhalin) taro tlo doktori ki ambolanta.

Specijalizirimo phravdoarakhiba tano jek arakhiba so šaj te del pe tuke bizo te pašljove ko nasvalengoro kher. Odova šaj te ovel jek morčakiri klinika ja pale jakhengiri klinika. Te isi tut disavo specijalno nasvalipe tuda šaj te obratine tut direktno ki jek klinika soj specijalizirimi bašo tlo nasvalipa, ko primer bukhengiri klinika.

Tu šaj te birine te del pe tuke arakhiba ki jek specijalizirimi phravdiklinika kori mangea ki Švedija, ama disavo var trebela tuke jek uput.

Razna (sajavera) specijalistija doktorija

O specijalistija doktorija tane doktorija so završindže plo specijalno praktiziribe sar ST-doktori. Isi pherdo doktorija ko razna specijalizacije. I hembari tani i opšto medicina, palo odova avela i andruneorganengiri medicina, hirurgija, ortopedija hem psihiatrija.

E andruneorganengere doktorija tane ekspertija ko primer bašo vilo hem bašo vileskere venengere nasvalipenge, vogeskere hem pojrengere nasvalipenge hem parnepukhengere nasvalipenge. Obično vakerela pe bašo nasvalipa so na rodena operacije nego sastljarena pe iljačencar (sastarinencar) ja pale menibaja e dživdipaskere stilea.

I Hirurgija tani jek specijalno oblast kori so o hirurgija angleder sa kerena buti e nasvalipaja e andrune organencar kori so kerena operacija. Odova šaj ko primer te ovel rojakere bara, bukhengere bara, koroleporeskiri infalmacija ja pale bruk.

O ortopedija kerena buti e dvižibaskere organencar hem so trebena te operirinen pe, odova šaj te ovel ko primer kokaloskoro phagibe, e zglobongere nasvalipa ja pale diskongiri hernija.

O psihiatri kerela buti e manušencar so isi olen psihikane pharipa sar soj o phare depresije ja pale dženipaskere pharipa, ja pale kerena buti pacientencar soj tane zavisno taro alkoholi ja pale narkotika. Jek psihijatri tano legitirimo doktori soj specijalno školujmo baši psihiatrija.

Arakhiba specijalno problemencar

Ko disave landstingija hem regionija isi ko primer zloupotrebakoro hem zavisnosteskoro arakhiba a isi hem čhavengiri hem ternengiri psihiatrija, BUP. Othe kerela buti specijalno personali soj specijalno školujmo bašo asavke problemija. Manuš šaj te ovel bičhaldo tari ambolanta ama šaj hem direktno te kontaktirinel pe akaja klinika.

Ki ternengiri ambolanta hem ko sekseskiri hem barabardživdipaskiri ambolanta, odorida šaj te dža direktno bizo bičhalin (uput). But taro o manuša so obratinena pe ki ternengiri ambolanta tane taro 13 dži ko 25 berš.

Akutno arakhiba (sigutno arakhiba)

O akutno arakhiba ko nasvalengere khera tano phravdo dive-rat. Othe džaja asavke pharipencar so našti te adžikerel pe, ko primer disavo pharo nasvalipa ja pale keda ovea khuvdo iznenada. Te ulo manuše dukh ko kolin, phago kokalo ja pale baro ratvariba. Tu šaj te dža ko akutno te sian več nasvalo hem te ulo tuke panda bilačhe. O doktori ki ambolanta te smatrindža kaj trebela tuke sigate arakhiba ko nasvalengoro kher tegani šaj ovea bičhaldo direktno ki akutno klinika.

Sajavera razna zanatengere grupe ki akutno klinika

Ki akutno klinika kerena buti telomedicikanephenja, medicikanephenja hem doktorija. Othe isi hem koratorija.

O koratorija  angleder sa dena dumodejbe e familijake keda džiko doživinela bibatalo ovibe verdaja ja pale keda džiko merela. Ola šaj hem te den dumo okolenge so ule maltretirime ja pale silujme.

O doktori so dikhljarela džikas ki akutno klinika šaj te ovel specijalisti doktori, ama obično i te ovel jek doktori so školujnela pe panda, mangela te phele pe jek ST-doktori ja pale AT-doktoeri. Isi uvek hem jek odgovorno specijalisti doktori hem o doktori so školujnela pe panda ov šaj te rodel olestar pomoč - te trebela. Ko univerzitetikane nasvalengere khera – ko akutno šaj dikhea tut jekhe kandidati doktoreja. Asavke doktorija tane othe te sikljona, ama olende nane odgovornost bašo sastljariba.

E akutnodoktoreskiri buti tani te proceninel sar sian, dali šaj dela pe tuke iljačija hem te dža khere ja pale te trebindža te ačhove ko nasvalengoro kher bašo arakhiba. But vare isi othe sar so phenela pe observiribaskere thana, othe šaj ačhovea disave sahatija ja pale dži ko javer dive, o doktori te manglja te dikhel so ovela tle pharipencar.

Disavo var trebela ponodori sastljariba ko phravdo arakhiba, obično odova ovela ko ambolante ja pale ko specijalno klinike. Tegani o doktori tari akutno klinika dela tut jek uput (bičhalin) ko okova doktori so ka dikhel so ovela tuja. Disavo var šaj korkori trebela te kontaktirine e ambolanta bašo tlo arakhibaskoro produžibe.

Lokalno nasvalengere khera men pašenasvalengere khera

O lokalno nasvalengere khera hem o pašenasvalengere khera tane tikne nasvalengere khera hem nane olen uvek akutno klinika soj phravde dive-rat. Akate kerena buti doktorija so isi olen razna specijalitetija. O dikhljariba ovela obično ko phravdo arakhiba, odova značinela palo dikhljariba manuš džala peske khere. Akate isi kotoripa (odelenje) kori so šaj te pašljove te na trebindža tuke avansirimo arakhiba sar so isi ko akutno nasvalengoro kher.

To the top of the page