KORKORIDIKHIBE ČHAVE

Inflamacija ko jakha (tharojbe ko jakha) ko čhave

Ögoninflammation hos barn - romska

Odova i obično o čhave te astaren inflamacija ko jakha, but vare keda ovena šudarde. Obično odova nakhela korkori pestar palo jek kurko bizo te koristinel pe disavo iljači.

Simptomija (nišanija) bašo inflamacija ko jakha

Keda astarena o čhave inflamacija ko jakha tegani e jačhengere bebekija ovena lole hem osetliva. Tegani i prozirno sapanimortik (sluzokoža)  so učharela i jak hem e jakhakakiri kapakeskirii andruni strana, ola ule inflamirime. Obično i jak dičhola hari šuvli hem handžola. Tegani thavdela  tari jak jek sar gusto panjalipa kaske so vakerela pe pumb. Odova panjalipa kerela o jakha te lepinen pe specijalno sabale. Obično ovena solduj jakha inflamirime.

Keda o čhave astarena inflamacija ko jakha odova značinela kaj ola astardže jek infekcija taro disavo virus ja bakterija ki jak. I inflamacija i jek način e teloske te arakhel pes. Jek inflamacija ko jakha šaj te ovel hem tari alergija ja pale o čhavo te khudža pes a šaj pale te gelo oleske/olake diso ki jak.

Sar trebela te kerel pe keda isi jek inflamacija ko jakha?

Te isi e čhave pumb ko jakha tegani i šukar te kosel pe odova kovle lilea. Palo odova ferde o ljil odolea tiknjarea i zaraza. I pumb šaj kosela pe hem mlako panjea tari češma.

Te lepinena pes o jakha, ko primer keda o čhavo sovela, tegani šaj te le jek sapani gaza hem te čhive upro jakha. Tegani i phumb mukhljola hem ovela polokho te kosel pe.

Šukar i tegani te meninel pe sakova dive o šeranda. E čhave trebela te ovel ole oleskoro peškiri sar khere adžahar ki angliškola ja pale ki gradinka.

Nevebijande čhave

Odova i obično e nevebijande čhaven te ovel olen sar žuto sekreti (panjalipe) ko jakha. Odova i odoleske so olengere asvengere kanalija i potikne nego ko javera pobare čhave hem bare manuša. Te isi e čhave but asavko sekreti tegani tu šaj kosea olestar/olatar odova kovle lilea.

Šaj o čhave te oven ki angliškola (predškolska)?

O čhave so isi olen lole hem hari lelpliva jakha na trebena te ačhon khere hem te na džan ki angliškola te nane olenge bilačhe. O čhave so isi olen alergijakere phripa ko jakha ni ola na trebena te ačhon khere. Ama te lepinena pes e čhaveskere jakha hem te trebela te kose i pumb buteder var ko dive tegani e čhave isi jek zorali inflamacija ko jakha. Mada e čhaveske i šukar tegani ov/oj trebela te ačhol khere hem te na džal ki angliškola ja pale ki gradinka, odoleske so tegani o čhavoro zarazinela javeren a plus odova e čhaveskere jakha trebena te thoven pe buteder vare ko dive. O čhavoro šaj te ovel javere čhavencar keda i zorali inflamacija nakhlja hem keda o jakha nane phumbale.

Zarazinela lokhe

I inflamacija ko jakha zarazinela najlokhe maškar o čhave odoleske so ola khelena jek javerea but paše. I zaraza buvljarela pe keda o čhavore morena ple jakha hem palo odova astarena e khelibaskere buča ja pale e javere čhaven. O čhave ki škola nane olen isto paše kontakti, ama te isi olen zorali infekcija ko jakha hem tej osetliva ola da šaj ka treben te ačhon khere.

So šaj te kerav o čhavo te na astarel inflamacija ko jakha?

Te isi pherdo šudarde manuša trujal tegani šukar i te thoven pe o vasta šukar te našti te buvljarel pe i infekcija ko jakha. Šukar i hem te meninen pe počesto e vastengoro peškiri  khere ki angliškola ja pale ki gradinka.

Rodibe arakhibe (nega)

Obično jekhe kurkoske i inflamacija ko jakha nakhela korkori pestar.

Te isi e čhave jek zorali inflamacija ko jakha hem te ovela but phumb, ja pale te na nakhlja i inflamacija jekhe kurkeske, tegani trebela te kontaktirine tle ambolanta. Tej i ambolanta phanli ja pale te na dindža pe tuke termini tegani trebela te dža ko jek dežurno ja pale ko jek akutno odelejne (sigdumodejbaskoro kotor). I inflamacija šaj ka trebel te sastljarel pe antibiotikaja. Palo duje divengoro lejbe antibiotika tegani manuš nane buteder zarazno hem e čhaveske tej šukar tegani šaj ov/oj te džal ki angliškola, gradinka ja pale ki škola.

Tu trebela te dža direktno ki ambolanta ja pale ko akutno odelenje o čhavo tej osetlivo ko svetlo ja pale te isi ole dukha ki jek jak hem tu te sumnineja kaj ov/oj khuvdža pes.

Tu šaj keda mangea te telefonirine hem te del pe tuke nasvalipaskoro godidejbe ko telefonsko broj 1177.

Čitin (drabar) buteder bašo šudaripe ko čhave.

To the top of the page