KORKORIDIKHIBE ČHAVE

Šudardipe ko čhave

Förkylning hos barn - romska

O šudardipe i jek infekcija ko nakh, krlo ja pale ko ždrelo/mujandral. Odova ovela komaj uvek taro jek virusi. O šudardipe obično nakhela korkori pestar, ama isi disave buča so šaj te kere te ločhare o simptomija.

O šudardipe dolela pe lokho, specijalno ko prvo divesa keda o čhavo i nasvalo. Kaj te šaj te čhinave te buvljarel pe i zaraza – thov tle hem e čhaveskere vasta.

Läs texten på svenska här.

Šudardipaskere simptomija ko čhave

Keda o čhave šudardžovena tegani i običnote ovel olen

  • phanlo nakh
  • čhijnena hem thavdela o nakh
  • hari šereskiri dukh
  • jag/temperatura
  • lokho khujnibe
  • pharipa te gutinen hem o krlo i iritirimo.

Keda o čhave ovena zarazime tegani najkasno palo 48 sahatija sikavena pe o prvo simptomija.Tegani ko prvo divesa o čhave obično haljovena pe nasvale ama palo odova osetinena pe pošukar. O thavdipe taro nakh i prvo panjalo a palo odova ovela gusto. O lima šaj te oven sar siva, žuta ja pale zelena. O čhavo šaj te čhijnel hem khujnel taro jek dži ko duj kurke.

Odova so o čhavo khujnela odova i e teloskoro čhani te arakhel pes. Khujnindor o telo ikalela odova so nane šukar bašo dišibaskere drumija/kanalia.

Disavo var e čhaven ovela bari temperatura, ama odova nakhela sigate.

Keda trebela te rodav arakhibe/dikhibe (nega/pomoč)?

Jek šudaripe obično nakhela korkori pestar, bizo te trebel o čhavo te ovel dikhljardo. Te na ulo pošukar o šudardipe palo jek kurko tegani šaj o čhavo astardža infekcija hem trebela oleske sastljaribe/tretmani.

Rode dikhljaribe/arakhibe direktno ki jek ambolanta ja pale ko dežurno o čhavo

  • tej tikneder taro trin masek hem te isi ole temperatura 38,0 stepenija ja pale buteder
  • tej maškar o trin masek hem šov hem te isi ole 39, stepenja temperatura ja pale buteder
  • tej phureder taro šov masek hem te isi ole 41,0 stepenja temperatura ja pale buteder
  • te isi ole/ola temperatura buteder taro štar divesa
  • te isi ole/ola dukha ko kan hem i dukh na tiknjola palo 24 sahatija
  • te thavdela diso taro kan
  • te isi ole/ola pharipe te piel čuči ja pale cusla odoleske soj phanlo o nakh
  • te na kontaktirinela sar obično hem dičhola kaj i čhindo
  • te na mangela te hal ja te piel
  • te isi ole pharipa te dišibaja hem dišnile phare, sigate ja pale te svirinela o kolin.

Keda isi thule lima tegani odova nane uvek dovolno soskipa te kontaktirine jekhe doktore, te nane javera pharipa e čhave.

Ama tu trebela te kontaktirine e ambolanta te thavdela tare čhaveskiri jek hrna ja pale tej phanli samo jek hrna. Odova šaj te ovel inflamacija ko sinusitis ja pale o čhavo brčkindža hem čiča diso andre ko nakh, ko primer jek zrno grašako ja pale disavi plastikakoro zrno.

Tut isi pravo te haljove

Kaj te šaj te ove aktivno baš tlo arakhibe/dikhibe hem te šaj te ane rešenje tegani but i važno te haljove i informacija so dela pe tuke taro arakhibaskoro/dikhibaskoro personali. Keda na haljovea diso – puč. Tu šaj te rode te den tut i informacija ko ljil te šaj te čitine rahati.

Te na džanea te vakere švedikane ja pale te na šuneja šukar šaj te ovel tut pravo te ovel tut tumači.

Tu šaj te rode arakhibe/dikhibe ki bilo savi ambolanta ja phravdi specijalno ordinacija ki sa i phuv. Tut isi šajipa hem te ovel tut jek stalno kontakti e doktoreja ki ambolanta.

Tu šaj keda mangea te telefonirine hem te del pe tuke nasvalipaskoro godidejbe/sovet ko telefoneskoro broj 1177.

Adžahar zarazinena pe o čhave e šudardipaja

O šudardipe maškar o čhave i but zarazno. O virusi zarazinela sar but hurde kapke ko vozduh. Ola šaj buvljarena pe keda o čhavo čhijnela, khujnela ja pale keda dolela džikas vastestar. Odoleske so e čhaven isi but vare baro telesno kontakti e bare manušencar hem javere čhavencar, tegani buvljarela pe o šudardipe but lokhe. O virusi šaj te ovel hem ko khelibaskere buča keda o čhave ližinena olen hem čhivena ko muj. Disavo var o virus hem bakterie šaj te oven ko khelibaskere buča divencar.

Obično i o čhave te oven šudarde buteder/poviše vare ko berš

O čhave astarena šudardipe buteder vare nego o bare. Ko prvo berša ko čhavengoro dživdipa obično i ola te oven šudarde dži ko efta var ko berš. Vremea tiknjona o šudardipa. Taro deš berš o čhave oven jek dži  duj vare ko berš – sar o bare manuša.

Ko prvo duj berša o infekcije na kerena o čhave te ovel olen imuniteti. O phureder čhave ovela olen imuniteti taro odola virusija so ovena zarazime.

O bebija dži ko šov masek isi olen disavo arakhibe taro šaudardipa, odoleske so olende isi antibadana (antitelo) so dobinena tari daj panda keda sine ko dajakoro vogi. Jek nevobijando čhavoro i pale osetlivo ko infekcije specijalno o prvo masek.

Adžahar šaj kereja te čhinavel pe e viruseskoro buvljojbe

Pharo i te izbeginel pe o čhave te na oven šudarde. Ama isi jek čhani te tiknjarel pe o riziko bašo šudardipe:

  • Thov tle vasta hem e čhaveskere vasta često, angleder hem palo sakova hajbe.
  • Sikav e čhave te čhijnel ki baj na ko vozduh.
  • Probin te sikave e čhave te na brčkinel plo nakh ja jakha, odoleske so othe o virus but lokhe ačhola.

Mukh e čhave te ovel avri so poviše so šaj hem jevendaske. O virus buvljola plokhe andre ko kher.

E dohaneskoro thuv kerela te oven buteder infekcije ko luffteskere drumija

O čhave so bešena ko thana kori so dišinena dohaneskoro thuv, ola astarena buteder infekcije ko lufteskere drumija nego okola čhave so bešena ko thana kori so na tharela pe cigara. Izbegin te ovel o čhavo ko thana kori so o manuša piena cigara.

Ka ačhol o čhavo khere?

O čhave so isi olen jag/temperatura, i čhinde hem bizorale, ola trebena te ačhon khere te na džan ki angliškola, phravdo khelibaskoro than/ öppna förskolan ja pale ki škola kaj te šaj te aven upri peste. O čhave so nane olen temperatura hem osetinena pes šukar, ola šaj te džan ki angliškola ja pale ki škola mada tane šudarde.

So šaj te kerav te šaj te pomožinav e čhaveske?

O čhavo šaj te dišinel polokhe račate tej o šero ko učipe. Tu šaj vazdea o kreveti te čhivea tare šereskiri strana ekstra šeranda telo madraci.

Tu šaj te ločhare o simptomija hem o čhavo te osetinel pes so pošukar so šaj.

O najtikne čhave ola dišinena taro nakh. Odoleske olenge šaj te ovel pharo te phanlilo olengoro nakh. Obično odova ovela taro šuke lima so phanljola e čhavengoro nakh.

Keravdo loneskorpani (koksaltlösning) šaj koristinela pe sa dži kote so trebela

Tu šaj čhivea kapke taro keravdo londeskoropani hem te sanjare o lima hem te čistine o nakh. O keravdo londeskoropani šaj kinela pe bizo recepta ko apoteke.

Tu šaj hem korkori te kere keravdo londeskoropani. Čhiv jek decilitri  mlako pani hem jek mililitri lon. Odova i sar jek pohari tari ekvaš tikni roj lon. Ma bistre kaj o pani na trebela te ovel but tato. Čhiv e čhaveske o kapke jekhe plastično inekciajakere kutiaja kola so kinena pe ki apoteka, ja pale koristin pošom.

O keravdo loneskoropani isi ole skoro isto but lon sar e teloskoro tečnost, ko primer sar e rate hem e limfeskere sisteme. Odoleske o keravdo londeskoropani  i kovlo hem šukar e služokožake/sapane sanemortikake hem šaj koristinela pe but vreme kobor so trebela.

Te dea čuči tegani šaj te koristine tlo thud ko than e loneskere kapkenge.

E nakheskere kapke šaj koristinena pe jek odredimo vreme

Keda i e čhavengere nakha phanle šaj dela pe mukhljaribaskoro sprej ja pale nakheskere kapke. Odova kerela o šuvlipe ko nakh te tiknjol. Nane nakheskere spreja ja pale kapke soj odobrime e čhavenge soj potikne taro jek berš – tegani trebela te lel pe keravdo loneskoro pani. Razna nakheskere spreja hem kapke i odobrime bašo razna berša. Puč ki apoteka hem čitin šukar o pakovke.

O mukhljaribaskere nakheskere spreja hem e nakheskere kapke na trebela te koristinen pe buteder taro deš dive – bizo čhinavibe. Te koristindže pe buteder vreme tegani šaj te ovel olen jek negativno efekti hem šaj te keren te šuvljol e čhaveskoro nakh.

Iker e čhaveskoro šero uče

O šuvlipe ki nakheskiri služokoža tiknjola o čhavo te sovela uče. Tu šaj te probine te čhive jek ekstra šerand telo madraci. Tu šaj hem te čhive disave ljila telo kreveteskere pre tari šereskiri strana. E tikne čhavenge šaj te ovel šukar te bešen ko bebengere stolice ja pale ko jek ingaribaskoro kaiši (bärsele).

But vare o pani i šukar sar e khujnibaskoro iljači

O bireceptakere khujnibaskere iljačija obično na pomožinena keda manuš i šudardo. O khujnibe i važno te šaj o čhavo te ikalel o šlajmija taro dišibaskoro kanali. De e čhaveske obično pani te piel. E čhavenge soj bareder taro jek berš šaj dea  avgin mukhljardo ko tato pani. Ma bistre kaj ov kerela te ovel dandengoro bar (karies), odoleske thov e čhaveskere danda. Nikad ma de khujnibaskoro šurupi e čhavenge soj tikneder taro duj berš.

O čhave so isi olen jag trebela te pien but

Kaj te šaj te ločharel pe o khujnibe de e čhaveske te piel. Specijalno te isi e čhave jag/temperatura. E čhavengoro telo šučola but posigate nego e barengoro. Ola trebena te pien but poviše nego obično ki te na šučol olengoro telo. De pani ja pale soko. O čhavo so na piela but ovela čhindo, na zoralo hem mutrela pohari nego obično. O čhavo te mutrela sar obično tegani pilja dovoln.

Disavo var o čhavo so isi ole jag na mangela te hal obično hajbe. Nane opasno te tiknilo e čhaveskoro apetiti disave divesa. Tegani de e čhaveske odova so mangela te hal. Ko primer sladoleti, kremi ja pale grizi.

Iljači bašo dukh hem jag šaj dela pe keda trebela

I jag/temperatura i e teloskoro način te arakhel pe taro infekcie. E viruseske nane šukar te ovel ko jek telo kri so ovela but tato. Odoleske ma de e čhaveske diso baši jag te nane ole disave javera pharipa.

Tej o čhavo rovano, na mangela te hal ja pale te piel ja pale tej oleske pharo račate tegani šaj te de ole/ola bireceptakere iljačija baši temperatura hem baši dukh kori so isi paracetamol. Ko primer Alvedon ja pale Panodil. Odova šaj dela pe e čhavenge taro trin masek, ama kontaktirin uvek angleder odova e ambolanta keda i ko pučibe čhave soj tikneder taro šov masek.

Taro šov masek šaj dela pe e čhavenge dukhakoro ja pale temperaturakoro iljači kori so isi ibuprofen, odova isi ko hapija Ipren ja pale Ibuprufen.

O iljačija i ko razna forme ko zavisnost taro čhavengere berša. Puč ki apoteka so šaj te pasujnel tle čhaveske. Dikh šukar so terdžola ko pakovke hem ma mešin razna iljačija.

Izbegin disave iljačija

O čhave soj tikneder taro 18 berš na trebela te koristinen iljačija kori so isi acetilsalicil kiselina, sar soj o Treo hem Bamyl, te nane dindo odova taro doktori. Odoleske so isi riziko te astarel pe o nasvalipe Reyes sindromi. Odova i jek naobično nasvalipe so šaj te kerel te ovel baro godžakoro nasvalipa.

Te čhorela o čhavo luludi ma de iljačija kori so isi ibuprofen ja pale javera iljačija tari grupa NSAID ja pale ciklo oksigenazija. Keda piena pe ola hem čhorela pe luludi tegani šaj te barakerel pe o riziko bašo neobično bare infekcije.

Sastljaribe/tretmani

Odoleske so o šudardipe ovela taro obično virus tegani na pomožinela i antibiotika. E teloskoro imuniteti sastljarela odova hem o šudardipe nakhela korkori pestar.

Bašo šudardipe

Jek šudardipe i jek infekcija ko uprune lufteskere kanalija, angleder sa ko nakh. O virusi ja pale bakterie kerena i služokoža te ovel infektirimi. Tegani ola šuvljona hem producirinena poviše šlajmija nego obično. O šlajmija šaj te oven sane ja pale thule.

Isi poviše šela virusija so kerena te ovel o šudardipe.

Javera nasvalipa

Te na nakhlja o šudardipe tegani o čhavo šaj te astarel javera nasvalipa.

Kaneskiri inflamacija i jek obično javer nasvalipa

Disavo var o obično šudardipe šaj te kerel o čhavo te astarel kaneskiri inflamacija. Tegani e čhave isi dukh ko jek kan ja pale ko solduj kana. E kaneskiri inflamacija šaj ka trebel te sastljarel pe antibiotikaja. Specijalno o čhave so isi olen dži ko jek berš ja pale okola taro 12 berš.

Neobično o čhave te astaren sinusiti

Disave čhave keda i šudarde šaj te astaren sinusiti. Ama odova nane obično. Tegani šaj te phanljol e čhaveskoro nakh, te ovel thule lima hem te ovel dukha ko čekat ja čhamja.

O čhave šaj te astaren hem gripi.

To the top of the page