Arakhibe (negujbe) ki Švedija te sian azilanti, garavdo ja pale bizo ačhojbaskere lilencar
Vård i Sverige om du är asylsökande, gömd eller tillståndslös – romska arli

Skriv ut (ca 4 sidor)

Tu sar vozrasno te rodea azili, te garavea tut ja pale te nane tut ačhojbaskere ljila, tuke ka del pe nasvalipaskoro arakhibe hem dandengoro arakhibe bašo okola pharipe kolencar so na adžikerela pe. Te sian tikneder taro 18 berš tegani tuke ka del pe sastipaskoro hem nasvalipaskoro arakhibe sar sa e javere čhavenge so bešena ko odova landsting kori so rodea arakhibe.

Skriv ut

Sar te rodav arakhibe?

Sar te rodav arakhibe?

Te sian nasvalo tegani šaj te dža ki jek ambolanta ja pale ko jek phravdo specijalno arakhibe, ko primer jakhengiri klinika, ko bilo savo landsting ja pale regioni ki Švedija. Tegani tu šaj te dikhe tut jekhe medicikane phenjaja ja pale doktorea hem te vakere bašo tle pharipa.

Disavo var kaj te ave ko pharvdo specijalno arakhibe šaj te trebel jek uput (bičhalin). Jek uput i jek poruka so bičhalela  pe dži ki klinika taro doktori so dikhljan tut olea. Ko uput terdžola ko primer sar sian hem dali sian sine nasvalo angleder. Okoja klinika dži kaste soj bičhaldo o uput ka bičhalel tuke pokana te dža odori.

Kaj te šaj te del pe tuke arakhibe ki ambolanta - na trebela tuke uput.

Te trebindža tuke arakhibe sigo tegani tu šaj te dža hem ko jek akutno odelenje (sigdumodejbaskiri kotor) ko nasvalengoro kher. Kaj te šaj te dža ko jek akutno odelenje na trebela tuke uput.

Odova i o arakhibaskoro personali so odlučinela dali trebela tuke akutno arakhibe ja pale na.

Fäll ihop

LMA-korta

LMA-korta

Keda rodea arakhibe tegani trebela te de tlo anav, bijanibaskoro dadum hem tlo telefoneskoro broj. Tegani tu ka trebel te sikave hem tli LMA – karta ja pale potvrda kaj tu rodinadžan azili – te isi tut.

I LMA-korta dela pe tuke taro Migrationsverket keda rodea azili. LMA značinea lagen om mottagande av asylsökande (O zakoni bašo lejbe azilanten), akaja karta i jek privremeno identifiribaskoro dokumenti kova so važinela džikote rodea azili. Te na reslja te del pe tuke tli LMA-karta tegani ka sikave i potvrda kaj rodindžan azili.

O prvo var keda rodea arakhibe tegani dela pe tuke jek rezervirimo broj. Garav odova. Odova ka trebel tut keda ka rode arakhibe. Te  dindža pe tuke jek rezervirimo broj angleder hem te našaldžan ole tegani ka trebel te vakere tlo anav hem tlo bijanibaskoro datum pale.

Fäll ihop

Kobor koštinela o dikhljaribe/arakhibe e bare manušenge?

Kobor koštinela o dikhljaribe/arakhibe e bare manušenge?

Taro kobor berš ka platine o dikhljaribe hem dandengoro arakhibe, odova zavisinela taro landstingija hem regiojna, ama najrano tu ka le platine taro tle 18 berša.

Tegani važinena akala takse bašo tlo dikhljaribe:

  • O džajbe ko doktori ki jek ambolanta koštinela hembut 50 kr.
  • Doktoreskoro dikhljaribe/arakhibe so dela pe palo uput koštinela hembut 50 krune.
  • Džajbe uputeja ko jek javer dikhljaribe /arakhibe – na doktoreskoro dikhljaribe koštinela hembut 25 krune. Akava šaj te ovel ko primer o džajbe ko jek koratori, medicikani phen ja pale ko jek medicikano gimnastičari.
  • O dikhljaribe ko nasvalengoro kher i bilovengoro.
  • O iljačija receptencar koštinena hembut 50 krune.
  • O iljačija so na khuvena ko učokoštibaskoro arakhibe, ko primer khujnibaskoro šurupi, koštinela normalno cena.
  • E čhavengoro arakhibe hem dajengoro arakhibe, aborti, khamnengoro arakhibe hem o bijankeribe i bilovengoro.
  • O dikhljaribe ko jek dandengoro doktori ko Folktandvården koštinela hembut 50 krune. O paleavibe ko dandengoro doktori koštinela hembut 50 krune.
  • I taksa bašo pomožibaskere buča nane jek ko sa o landstingija ja pale regionja.

Te trebela tuke nasvalengoro transportiribe ko tlo landsting kori so bešea tegani odova koštinela hembut 40 krune. Te birindžan te dža ko jek javer landsting tegani platinea sa o drumo korkori. Odova važinela sar e čhavenge adžahar e barenge.

Isi jek granica kobor šaj te platine bašo iljačija receptencar. Tu te platindžan jek suma taro jek  šove masekongoro periodi bašo nasvalipaskoro hem dandengoro arakhibe hem iljačenge receptencar, tegani šaj rodea ekonomikano pomoč taro Migrationsverket bašo okoja suma so nakhavela i granica.

Te isi tut jek zarazno nasvalipe hem te trebela tuke zarazakoro arakhibe tegani odova i tuke bilovengoro.

Fäll ihop

Bilovengoro arakhibe/dikhljaribe e čhavenge hem e ternenge

Bilovengoro arakhibe/dikhljaribe e čhavenge hem e ternenge

Obično o arakhibe/dikhljaribe e ternenge i bilovengoro sa dži ko 18 berš, ama ko pherdo regiojna hem landstingija šaj te ove upreder o 18 berš hem te del pe tuke bilovengoro arakhibe. Sa e ternengoro dandengoro arakhibe i bilovengoro dži ko 18 berš.
Bilovengoro arakhibe/dikhljaribe važinela ko primer ko:

  • ternegiri ambolanta
  • ambolanta
  • nasvalengoro kher
  • Folktandvården

O dikhljaribe ko jek akutno kotor (sigdumodejbaskoro kotor) šaj te ovel lovencar ja pale bilovengoro, odova zavisinela taro landsting ja pale regioni kori so bešea.

Jek čhavo so isi ole zarazno nasvalipe hem trebela oleske/olake dikhibe tegani dela pe oleske/olake odova bilovengoro.

Fäll ihop

Pravo bašo tumači

Pravo bašo tumači

Keda džaja ko dikhljaribe ja pale dandengoro arakhibe hem te na haljovea švedikane tegani šaj te ovel tut pravo te del pe tuke pomoč taro jek čhibjakoro tumači. Odova i bilovengoro. Angleder te dža odori tu ja pale tlo reprezentanti trebela te phenen te trebela tuke tumači. O tumači šaj te ovel othe ko than ja pale ko telefoni.

Odova i o arakhibaskoro/dikhljaribaskoro personali so odlučinela dali trebela tumači hem birinela ole. Te isi tut jek vakeribaskoro ja pale šunibaskoro pharipe tegani da proceninela pe dali trebela tumačibe. Pošukar i te koristinen pe e ambolantengere tumačija nego te le disave tle manuše. Te leljan disave tle manuše te tumačinel tuke tegani o arakhibe/amolante/ nasvalengoere khera nane dužno te platinen oleske diso baši tumačibaskiri buti.

Tu šaj koristinea akaja čhibjakiri karta kaj te sikave ki savi čhib trebela tuke tumači.

Garavibaskoro dužnost e tumačenge hem e arakhibaskere personaleske

O Nasvalipaskoro arakhibaskoro personali hem o tumačija isi olen garavibaskoro dužnost. Odova značinela kaj ola na tromana te mukhen tle podatke javere manušeske ja pale vlastenge bizo tu te mukhe odova.

Fäll ihop

Bilovengiri sastipaskiri kontrola čhavenge hem barenge

Bilovengiri sastipaskiri kontrola čhavenge hem barenge

Sa e azilantenge – sar barenge adžahar tiknenge ka nudinel pe jek bilovengiri sastipaskiri kontola. E sastipaskiri kontrola kerela pe so posigate so šaj palo avibe ki Švedija. Te sian bizo dozvola akate hem te garavea tut, keda ka dža ki ambolanta/nasvalengoro kher hem tegani ka nudinel pe tuke sastipaskiri kontrola.

Ki sastipaskiri kontrola ka dikhe tut jekhe medicikane phenjaja. I medicikani phen ka dikhljarel tut, ka lel tutar probe te šaj te dikhel dali isi tut disave opasna zarazna nasvalipa hem ka informirinel tut sar funkcirinela o arakhibe. Akava kerela pe kaj te šaj te del pe tuke o arakhibe hem sastljaribe sar so trebela.

Fäll ihop
Skriv ut (ca 4 sidor)
Senast uppdaterad:
2016-11-11
Redaktör:

Redaktori: Ingemar Karlsson Gadea, Maud Cordenius, 1177 Vårdguiden

Granskare:

Kontrolanti: Olle Olsson, handläggare Avdelningen för vård och omsorg, Sveriges Kommuner och Landsting, Stockholm

Fotograf:

Fotografi: Juliana Wiklund